Fobije in strahovi
#161
Posted 27 June 2008 - 04:42 PM
pred kakšnim mesecom smo bli tut s šolo v živalskem vrtu, tista vodena stvar ko te pelje v sobico in govori o živalskem vrtu, živalih, na koncu pa prinese kačo in pajka. Ko je prinesel tistega velikega ptičjega pajka so se men ulile solze in sem tekla ven in sobe. Nevem, ne morem. To sploh ni več normalno kakšen strah sem zdej v parih letih dobila
After all this time?
Always.
#162
Posted 27 June 2008 - 04:48 PM
#164
Posted 06 October 2008 - 07:13 PM
"Potapljač naj bi imel eno ribo že pritrjeno za pasom, njena kri pa naj bi pritegnila morskega psa. Ta je po mnenju Inštitutu za oceanografijo v Splitu prvotno sledil jati tun in se izgubil. V zadnjih sto letih namreč na Hrvaškem beležijo le pet napadov morskega psa. Zadnji je bil leta 1974."
No reason to panic, lepo prosim.
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#166
Posted 05 July 2012 - 05:36 PM
1) smrti, bolezni, da me bo zadel infarkt
2) staranja (da bom zgubana in grda)
3) guzve (na avtobusu, v trgovinah - cist panicna ratam)
4) da bom ostala v dvigalu in ne bom mogla ven
5) letenja (zmeri mislm, da bomo strmoglavil)
6) zuzelk (ne vseh, ampak vecine pa)
In veš da hočem te še bolj
ko gledam tvoj obraz
nikdar mi ni dovolj
sem to sploh še jaz?
Ko grizem tvoje dlani
ne čutiš bolečin
držim te med zobmi
nikdar te ne spustim.
#167
Posted 18 July 2012 - 12:40 AM
"Life is like a box of chocolates. You never know what you're gonna get."
#168
Posted 18 July 2012 - 01:05 AM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#169
Posted 07 August 2012 - 01:05 PM
Jaaaa, brrr, zmrazi me že ko pomislim na to. Trave in alg se izogibam v velikem loku. Nasploh so mi sence v vodi grozne, ni šans, da zaplavam pod kakšen čoln ali kaj podobnega. V zvezi z vodo imam strašne fobije. Ne maram bit dolgo pod vodo, prav utesnjuje me, počutim se nemočno, v globoko vodo ni šans da grem, čim ne dosežem več, pa tudi če vem, da sem na meji tega, da bi dosegla, me panika zagrabi. Ne maram biti v vodi, kjer so kamni po tleh, ker so mi vse te sence, kotički, grozni.ea]
ja men vsi, da sem smotana... sam ne razumejo style_emoticons/default/rolleyes.gif
me čist panika zagrab, ko kr naenkrat vidm uno temo spred style_emoticons/default/blink.gif
#170
Posted 08 August 2012 - 11:05 AM
#171
Posted 08 August 2012 - 11:12 AM
Cosa vuoi che ti scriva?
Cosa vuoi che ti dica?
Tu sei ovunque in me.
#172
Posted 08 August 2012 - 11:24 AM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#173
Posted 08 August 2012 - 11:49 AM
#174
Posted 08 August 2012 - 11:56 AM
Fuj res, pomoje mam večjo fobijo na alge kot na karkoli drugega.
After all this time?
Always.
#175
Posted 08 August 2012 - 02:28 PM
#176
Posted 08 August 2012 - 02:38 PM
#177
Posted 08 August 2012 - 03:46 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#178
Posted 08 August 2012 - 04:03 PM
#179
Posted 08 August 2012 - 04:13 PM
Ni ravno neka huda fobija, ampak bojim se višine, dobim nelagodne občutke. Ful mi je neprijetno stopit na kakšna prozorna tla, skozi katera vidiš celo nadstropje pod sabo, ali pa kakšne rešetke. Isto pri mostovih, kjer so med deskami špranje in se vidi skozi.
Enako, ne zdaj da se višine noro bojim, mi je pa precej nelagodno.
Ko sem bila v adrenalinskem parku na poligonu v višini nekaj m nad tlemi, sem bila čisto preč in trda od strahu, da bom padla v globino.
Drugače pa nimam kakšne konkretne fobije, kvečjemu večji/manjši strah, da bi se mi v določenih situacijah kaj zgodilo ali kaj takega.
"Opinion is really the lowest form of human knowledge. It requires no accountability, no understanding. The highest form of knowledge is empathy, for it requires us to suspend our egos and live in another’s world. It requires profound purpose larger than the self kind of understanding."
Bill Bullard
#180
Posted 08 August 2012 - 05:29 PM
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users