

NOROST DNEVA
#1721
Posted 01 December 2009 - 03:28 PM

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#1722
Posted 01 December 2009 - 03:50 PM
Umiram, ko vas berem...





<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#1723
Posted 01 December 2009 - 03:52 PM

Pasti v vodo res ni tezko, jaz sem ze oblecena, trezna in sredi belega dne letela v Idrijco. Mami sem kazala potocne rake in se ocitno prevec vzivela v njihovo domace okolje.

#1725
Posted 01 December 2009 - 03:55 PM

Haha, mene je tudi enkrat zaneslo v en jarek, pa sem si mislila: ko sem že tukaj v sedečem položaju, si bom pa še enega prižgala. Pavza time. Je bilo full let nazaj, the wild days.

Tako, tako, carpe diem!

#1727
Posted 05 December 2009 - 01:41 AM





Ne vem, od kod mi to, OMG





P.S.: Pa niso bili vetrovi, samo nekaj se je presedel na sedežu in je bil tak čuden zvok.

#1729
Posted 05 December 2009 - 09:42 AM


Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#1730
Posted 05 December 2009 - 10:52 AM

#1731
Posted 10 December 2009 - 07:08 PM

Dans na bavarcu zjutraj grem ravno skozi vrata iz trole in mi ta, tik za rameni, zapnejo torbo. Trola nabito polna, vidlo je to ful ljudi na njej, jst sem bila pa na prvih vratih, če gledaš od začetka proti dol. Torej bi vsakdo od te posrane množice lahko šoferju vrata zavpil, ne bi mu krona z glave padla, ker sem kar nekaj prosečih pogledov namenila. KRETENI zabiti. Po parih potegih, ko sem vidla, da so vrata k kamen zabita, torbo pustim (trola vsa zaprta, sam ena torba je vn štrlela nekje na sredini višine vrat, glupo do konca je zgledal




Druga stvar pa je: Razredničarka mi je med latinščino vrnila knjigo V tebi se razraščam (ki mi jo je včeraj profesor med matematiko vzel in nam dajal vaje za pluske, zato, da je v miru bral, bastard



#1732
Posted 10 December 2009 - 07:29 PM
^^Groza.

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#1733
Posted 10 December 2009 - 07:31 PM


Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
#1734
Posted 10 December 2009 - 07:58 PM


#1735
Posted 10 December 2009 - 10:20 PM

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#1736
Posted 10 December 2009 - 10:22 PM
#1737
Posted 11 December 2009 - 08:31 AM

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#1738
Posted 12 December 2009 - 09:38 PM



#1739
Posted 12 December 2009 - 09:52 PM

Dear Leonard. To look life in the face, always, to look life in the face and to know it for what it is. At last to know it, to love it for what it is, and then, to put it away. Leonard, always the years between us, always the years. Always the love. Always the hours.
#1740
Posted 12 December 2009 - 10:11 PM
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users