Mater mate vi to zakomplicirano napisano, pa vse spomešano. Saj v 16. stoletju ni bilo istih organov kot so bili v 19. stol. 
Sistem uprave in sodstva sta se spreminjala. V glavnem za izraz dvotirni sistem jaz prvič slišim. Če pa sklepam po zgoraj napisanem (če to seveda prav razumem) in če ti na kratko poenostavim je to to:
Do srede 18. stoletja: Slovenski prostor je bil v preteklosti del Habsburške države in je bil kot del te razdeljen na dežele (Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška). Dežela je bila glavna teritorialna enota za upravo. Obstajala pa je dvojnost uprave in sicer se je delila na dve veji: na deželno knežjo in stanovsko.
Deželni knez pa je bil tip, ki ga je Habsburški dvor postavil za šefa v posamezni deželi. V deželi je imel svoje posesti in premoženje (v najrazličnejših oblikah). Deželno knežja uprava je torej skrbela, da je to njegovo premoženje funkcioniralo. Če malo bolj učeno povem, so to bili upravni uradi, ki so zagotavljali oblast deželnega kneza v deželi - to so npr. bili tajni svet (zastopstvo deželnega kneza v deželi), dvorna komora (finance deželnega kneza v deželi) itd.
V vsaka deželi pa je poleg deželnega kneza imelo posesti in premoženje tudi drugo plemstvo, meščanstvo in seveda duhovščina. Ti so sestavljali stanove. Stanovi pa so predstavljali deželno avtonomno oblast. Tudi oni so imeli svoje urade oz. institucije, ki so urejale upravo na njihovih posestih.
Obstajalo pa je nekaj uradov, ki so povezovali stanovsko in deželnoknežjo upravo: npr. deželni upravnik, ki je bil namestnik deželnega kneza v deželi.
S krepitvijo absolutizma, so deželni stanovi izgubljali moč in zato je sredi 18. stol. ena pametna ženska pričela z reformami. To je bila Marija Terezija, ki ji je sledil njen sin Jožef II. Imela sem že podrobno napisane njune upravne reforme, pa se mi je vse zbrisalo.
Še enkrat pa se mi ne ljubi vsega pisat. V glavnem... uprava se je spremenila. Stanovi so bili dokončno ukinjeni in prevladala je deželnoknežja uprava, ki sta jo MT in Jožef posodobila. Uvedla sta nove upravne organe, ki so ostali nespremenjeni do Napoleona, ki je na delu slovenskega ozemlja ustanovil Ilirske province in v njihovem okviru spet svojo upravo. No, po njegovem padcu so ponovno uvedli Jožefovo upravo. Ta je ostala do sredine 19. stoletja, ko so uvedli moderno državno upravo. Na čelu dežele je bila deželna vlada, ki je skrbela za upravo. Ta sistem je doživljal manjše spremembe, a je ostal enak do konca AO monarhije. Toliko pač s strani zgodovinarja. Ne vem koliko ti bo to pomagalo. Če česa ne razumeš, kar sem napisala lahko vprašaš. Ti bom odgovorila takoj ko bom lahko. Zdaj že zamujam na pijačo, ker sem čist not padla.
