
Kaj ste to noč sanjali?
#1681
Posted 19 March 2013 - 08:50 PM
#1682
Posted 05 June 2013 - 11:55 AM
[Napoleon]
#1683
Posted 07 June 2013 - 08:36 PM
Jaz pa sem ponoči plavala v turkiznem, kristalno čistem morju.
#1684
Posted 13 June 2013 - 08:10 AM
Sanjala sem nekaj o bivšem, da mi je povedal ene šokantne novice. Nato sem bila kar naenkrat doma in sem z vso močjo priletela z glavo v steno (lol). Kri mi je ful tekla in, ko sem z rokami odprla rano je bila kar velika. Potem se je je od ne vem kje tam znašla sodelavka in mi priporočila enega zdravnika, ki naj bi bil ful ok in smo se nekaj odločali, če naj grem šivat. Vem, da me je zelo skrbelo kako mi bodo pobrili lase. No potem sem se šla s tem zdravnikom in nekakšnim njegovim pomočnikom v avto. Avto je bil scary, kot nekakšen mini vagon od vlaka, temno modre barve. Ko sem se vsedla notri sem prav pomislila še dobro, da sem tako majhna in ful se ni dalo dihati....nato smo se peljali v bolnišnico in tukaj so se sanje končale. Ko sem se zbudila me je prav glava bolela.
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#1685
Posted 13 June 2013 - 08:33 AM
Jaz sem pa sanjala, da sem noseca, kar naenkrat je trebuh zrasel in lahko sem videla (superman eyes) otroka notri. In smo potem skupaj cakali, da bo zrasel, cela soba polna ljudi. In lahko sem prijela za trebuh in ga dvignila, da sem si kao olajsala breme - prav obcutila sem ta obcutek. Pa bila sem zgrozena, res tisti obcutek, ko si terrified, kot, da bi gledala grozljivko.
In potem je kar naenkrat bilo konec, trebuha nisem vec imela, spet je bil raven, nic me ni bolelo, bila sem v sobi polni ljudi in zlagala cevlje od fantove sestricne, z zelo visokimi petami na eni visoki polici. Spodaj se je odvijal nek zur.
Nato me je zacela lovit neka zlobna sestra dvojcica, ki je bila ful natrenirana in ni imela leve roke, amputirano je imela od komolca gor. In da je prisla nazaj, da se bo mascevala.
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#1686
Posted 24 August 2013 - 08:53 AM
Sanjala sem, da sem šla zraven z neko prijateljico, ki se je šla prepirsat in me je potem tisti zaposleni prepričal, da mi naredi tatu. Jaz sem potem rekla, da ok, da mi naj naredi enega majhnega. Sploh ni bolelo, ampak ko sem pogledala tatu sem ga imela čez cele boke in gor do vratu. In to kar nekakšne čačke in neka ogromna črna pika? Bil je grozen tatu, vem, da sem planila v jok. Potem smo šli na plažo, kjer mi je bilo bedno, ker so vsi gledali moj zmazek in sem se res nelagodno počutila in vsi so me spraševali kakšen je pomen in da je res najbolj brezvezen tatu.
Ko sem se zbudila mi je prav odleglo.
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#1687
Posted 24 August 2013 - 11:49 AM
Midva pa mava pograd s fantom in stopnice so na moji strani, kar pomeni, da, ko on vstane in zleze dol, mora it čez mene.
Jaz pa sem sanjala, da se masiram na tajskem, in, ko je šel čez mene, sem se zbudila, pogledala proti nogam in rekla, ojoj, ti pa nisi tajka.
ahahahha
There are some things I may not know
There are some places, dear Lord, I may not go.
But there's one thing of which I'm sure
My God is real for I can feel him in my soul.
I have found a way to live
in the presence of the Lord Hare Ram, Ram, Ram
Hare Ram, Ram, Ram, Sita Ram, Ram, Ram
#1688
Posted 31 March 2014 - 10:23 AM
Danes sem doživela svojo prvo spalno paralizo. Precej čudno, ker sanjam skoraj 2- 3x na teden, če sem pod stresom pa skoraj vsak drugi dan.
Sicer se ne spomnim celotnih sanj, vem samo da niso bile prijetne. Na koncu sem bila v avtu, čutila sem da je nekdo za mano in seveda je ta oseba počasi položila roke na moja ramena in me začela nato daviti...nato pa sledi najboljši del...jaz sem se umsko zbudila in se zavedala da se moram spravit iz tam, na svojem telesu sem še vedno čutila roke le da sem sedaj bila pač na domači postelji in ležala na boku, še pogledala sem in videla svoje roke, jih hotela premaknit, da bi odstranila napadalca pa jih nisem mogla niti malo, hotela sem se obrnit in ga lopnit pa se nisem mogla premaknit, kakšne muke!!! Nato je popustilo in sem se obrnila z vso silo in valda nikogar v sobi....grozen filing, na vratu sem še vedno imela prav pekoč občutek. Ko kar ne veš kaj je res in kaj ne...potem sem komaj zaspala nazaj, danes me bo strah it spat.
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#1689
Posted 31 March 2014 - 01:35 PM
#1690
Posted 31 March 2014 - 02:21 PM
Jaz sem zadnjič sanjala da sva z bodočim tastom ležala oziroma napol sedela v postelji, jaz sem bila zavita samo v brisačo in on se me je nekej začel dotikat, res creepy all the way
#1691
Posted 14 July 2014 - 06:11 PM
Nekje sem bila sama in sem bila nenormalno lačna, zato sem si šla kupit polmetrski sendvič, res ogromen. Začela sem ga jest in šla še v Mercator po sok, ampak niso imeli tistega, ki sem ga hotela. Nisem nič kupila in se napotila mimo blagajne ven, v roki pa sem držala napol pojeden sendvič. Takrat so mi prišli za mano in me prijeli, češ da sem ukradla sendvič in me peljali k vodji prodaje.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#1692
Posted 15 July 2014 - 11:38 AM
Meni se to dogaja ves cas, samo brez napadalcev. Pac zbudim se umsko, telo pa se ne zbudi. Nisem vedela da se rece spalna paraliza.
Meni se je tudi to ze ene parkrat zgodilo, ponavadi takrat, ko sem bila full utrujena in sem slabo spala. Grozen obcutek!!
The only thing standing between you and your goal
is the bullshit story you keep telling yourself
as to why you can't achieve it.
Jordan Belfort
#1693
Posted 15 July 2014 - 11:46 AM
Meni se dogaja zelo pogosto. Recimo dvakrat, trikrat na teden. Ni fajn ne :/ .
#1694
Posted 15 July 2014 - 03:35 PM
Meni se tudi pogosto to dogaja že od nekdaj, ne sicer parkrat na teden, ampak mogoče parkrat na mesec. Je pa res, da najraje spim na hrbtu. Zanimivo. Nikoli nisem posvečala posebne pozornosti temu.
#1695
Posted 15 July 2014 - 03:46 PM
Napisala je, da je to zelo pogosto, da se mi to tako pogosto dogaja in da se je njej zgodilo 5x v dveh letih in da je bila prestrasena. Rekla je tudi da je to lahko povezano s spanjem na hrbtu.
Ne, nikoli ne spim na hrbtu, vedno na trebuhu...
#1696
Posted 21 February 2018 - 09:17 PM
Ko sem se končno uredila, se je Jina ravno vrnila s sprehoda in za obe kupila točen sladoled. Prav v glavo se mi je vtisnila njena podoba - pšenično blont, dolgi, ravni lasje, plašč kamelje barve in v vsaki roki sladoled (okusov vanilija - čokolada).
😋😄
#1697
Posted 21 February 2018 - 10:06 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#1698
Posted 21 February 2018 - 11:30 PM
#1699
Posted 18 March 2019 - 06:40 AM
#1700
Posted 18 March 2019 - 07:45 AM
Nakar ugotovim, da ga niti nimam s sabo, ampak je z mano samo pes. In to en, ki hodi po dveh nogah, nisem uspela razločiti, ali je to pravi pes ali je nekdo preoblečen v psa

In sva šla proti domu, po poti sem razmišljala, ali naj pokličem gasilce, da mi pripeljejo avto na cesto

0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users