Piko*biko jaz imam isto težavo. Že kake 2 leti si želim psa. Takrat sta mama & oče govorila: Neee ker še imamo tega. Ko bo ta poginil pa boš lahko mela. In jaz že cela v pričakovanju, potem pa ni bilo nič. Ker je ta pes poginil okoli Božiča sem spet začela sitnarit, da bi mela psa. Ampak zdaj pa je to: Neee, ker se ga preveč navežeš in ti je potem preveč hudo, ko ga več ni. Ali pa: Neee, ker ti boš še mogoče kakih 5 let doma, potem se boš odselila, kje bo pa pes potem ? . Ker v študentskih domovih ne smeš imet živali. Brez veze vem, ampak jaz si tega psa tako želim. Nekaj podobnega je bilo za piercing. Prvo sta bila zelo proti, po kakem letu pregovarjanja sta mi pa pustila. Upam, da bo za psa tudi tak. Pa če ste mi že takrat dale take dobre nasvete, kako jih naj prepričam (in je res uspelo
) mi dajte še prosim zdaj. Ker res več nevem kaj naj še rečem ali naredim
.
Pri nas za psa tak nebi bil problem, ker smo doma v hiši, pa tudi v takem bolj mirem okolju, da bi se lahko po mili volji sprehajal. Piko*biko tudi sama sem že vse splanirala. Vem kje bi spal, kaj bi jedel, cele dneve sem na foromih in berem o teh psih (o negi, prehrani ipd. ), prebrala sem že vse knjige, vse vem na pamet. Vem celo kako ovratnico bi imel in take stvari
. Ampak mojih staršev to nič ne gane
.
Najraje bi imela kratkodlako čivavo - fantka - svetlo rjave ali pa bele barve. Rodovniški so kr dragi (okoli 1000€
) pa tudi v Sloveniji jih je zelo malo in ga je težko dobit.
Jaz res nevem kaj bom
Piko*biko kako pa bo kužku ime ?
