
“Ukradli so mu domovino, sedaj jo hoče nazaj…”
Tole je še en moj filmski "cukrček". Zgodba govori o Maxu Manusu, pripadniku norveškega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Zgodba ga spremlja od izbruha vojne na Norveškem leta 1940, ko se vrne iz Finske, kjer se je boril kot prostovoljec pa vse do konca vojne maja 1945. Spremljamo njegov boj proti nemškemu okupatorju, prav tako pa njegovo notranjo stisko ob izgubi sodelavcev in prijateljev.
Zgodba me je zelo pritegnila. Je napeta in zanimiva. Glavni junak je sicer junak, ki malce spominja na ameriške heroje vojnih filmov, saj svoje akcije izvede neustrašno in uspešno, ampak na srečo ga upodobijo tudi kot človeka z vsemi potezami, ki ga delajo človeškega. Tudi drugi liki so mi bili všeč. Igra je prepričljiva, je na visokem nivoju. Mogoče sem pri vsej zgodbi pogrešala močnejšo figuro v osebi nacističnega oficirja, ki bi lovil Manusa. Ta oficir je deloval malce medlo, ni bil ravno zajeban, kot je bil npr. Moritz Bleibtreu v Les femmes de l'ombre. Ampak to je malenkost, ki me ni motila.
Film je posnet v norveščini, vendar Nemci, ki se pojavijo v filmu govorijo nemško, Angleži pa angleško, kar mu daje avtentičnost in kar je meni zelo všeč.
10/10