303 replies to this topic

[Anouk]

Js bi pa z mojimi se nekak zivela, z njegovimi pa nikakor Cuje se grdo ampak tk je.. doma lahk recem, ce mi kaj ne pase, ce mi mama kaj dela po sobi, ji recem, bejz ven, daj mi mir, ne morem pa njegovim starsem tk govorit. Ze tk zdaj kr naprej nekaj ponujata, pa sklede, pa koce, pa kovtre, pa ne vem kaj se vse bi nama zdajala, ne vem zakaj, kaj bi blo sele ce bi skup ziveli. Ne bi pa zivela niti z mojima dvema, pac hotla sem poudarit, da CE ZE, pol bi mi blo lazje.
Se mi zdi, da morjo otroci stran, na svoje, zazivet svoje zivljenje, domov pa hodit na obisk in otroke nosit varvat Ne bi bla niti v istem mestu, ker bi me blo groza prepogostih obiskov. Pa ne od mojih dveh, ona dva mata svojih stvari polno, mama pravi, da je vesela, ko pridem za vikend domov, pol je pa vesela tut ko grem
Njegova dva pa ga ze kliceta cisto vsak dan in se menijo pol take bedarije da sploh ni za poslusat. In ce bi blizu skup stanovali dam roko v ogenj, da bi bla nonstop tam.Ker nimata kaj delat, dolgcas jima je, nic kaj prida se jima ne dogaja, pa se radovedna sta. Joooj, zdaj pa ze obrekujem. Sam saj veste kak je tipicen odnos punce in njene tasce

med obrekovanjem pa opravljanjem je enmal razlike .

Js tud nameravam čimprej od doma mrknit. Sama ali v dvoje ... po možnosti v tujino.

[Olivija]

Sama, bejbi, zdej sem pa užaljena. V dvoje, v dvoje, greva skupaj!

[Anouk]

Sama, bejbi, zdej sem pa užaljena. V dvoje, v dvoje, greva skupaj!

deal .

[_M_]

Pri nas je pa zdaj odločeno, da bova midva imela hiško na parceli zraven naše, torej v bližini mojih staršev in mi je čist OK, ker se moja dva že zdaj, ko živimo vsi skupaj pri nas, ne vtikujeta kaj dosti v naju, no, tolk, da je čist znosno.
Vmes bo cesta, ki že zdaj vodi do naše hiše, midva bova pa na spodni strani te ceste.
Parcela je naša in je tle že skoz, odkar smo se dol preselili, to je 20 let, pa mi nikoli, nikoli ni padlo na pamet, da je to v bistvu krasna, pravljična lokacija za majhno hiško - sredi gozda, na lepi sončni legi, pa v bistvu tik ob vaški cesti, ki pelje naprej do vasi . Edino en pas čisto zraven bomo še odkupili od sovaščana, s čimer ne bo težav, je že dogovorjeno.
Pol bi menda kr letos že zravnali teren pa posekali drevesa, potem pa naprej.
verjetno ne bomo zidali, ampak bo manjša montažna hiša ali katera od hiš Honka, čeprav je to verjetno najdražja varianta, ampak lokacija za Honko je idealna, moj fotr in tip sta totalno navdušena, jaz pa skoraj bolj na kako klasično montažno hiško.
No ja, to je zdaj "plan", kako bo dejansko šlo, bomo pa videli.
nama je vse to omogočeno zaradi parcele, ki je že v naši lasti in pa tudi pomoči, ki je obljubljena s strani njegovih, kao dediščina al kaj jaz vem...

[*simoncy*]

Moji starši so takšni, da se se ne vtikajo; še clo težko jih je povprašat o kkšnem mnenju, ker pravijo da je čas, ko si bom počasi začela ustvarjati svoje življenje in hočejo da si ga ustvarim po svojih merilih, ne njihovih, tko da se nočjo v nič vtikat. In so suuupeer kar se tega tiče. Pravijo tudi, da imamo hišo dovolj veliko, da bi živele not tri familije; ampk ne bomo. Ker pač tko jst, kot fant, kot moji starši, smo mnenja, da mora živeti nova generacija po svoje, ker čeprav se sedaj ne vtikata, nikoli ne veš kaj prinese starost.. Enostavno, nočejo nama dihati za ovratnik.
Torej bistvo tukaj je, da sta si ravno zaradi tega kupila eno parcelco in že gradita svojo hišo, da se bosta odselila... Jaz se malo šalim in pravim da ju je prijela kriza srednjih let; ker me je ta odločitev kr mal šokirala. Moj brat je u bistvu že odseljen, torej bova v tej veliki hiši ostala samo še jaz in starejši brat. Ta bo tudi v kratkem pričel z gradnjo hiše, finance mu to že omogočajo, sedaj čaka le še to, da njegova punca doštudira.
Torej; ostanem samo še jaz. In prazna hiša. To je torej varjanta, kam bi se lahko po študiju naselila s fantom (dokler ne nabereva dovolj financ za gradnjo hiše; to pa zna trajat leta in leta).
Potem pa so tu še dve varjanti: njegovi starši se nameravajo tudi selit (ne vem kaj je popadlo najine starše:D), in stanovanje prepustit nama, če bova želela. Ampk mislim, da o tej selitvi bolj govorita kot kaj drugega, ker je njegova mama precej navezana na svoj dom.
Tko da, bolj se oklepam varjanti, da bi živela pri meni v hiši, ker v roku dveh, treh let tu ne bo nikogar več. Ampk tu se pojavi težava: živimo namreč na vasi, fantu pa to fuul ni všeč. On živi v mestu in se temu ne bi nikdar odpovedal, življenje v vasi bi blo zanj mučenje. In bi rajši najel stanovanje, kot pa da bi živel tu, čeprav bi bilo zastonj.. Kar se tega tiče pride pri nama kar do nesporazumov, tko da ne vem povsem, kako bova to uredila...
Sej mogoče je še mal zgodaj da o tem govoriva; ampk, po drugi strani pa se tri leta obrnejo v hipu...

[Princeska]

Mene tud skrbijo take reči že sedaj; kaj šele bo... Vem sam to, da si želim dost kmalu ustvarit družino, dokaj kmalu po študiju... ampak če tko pogledaš-takrat ne bova mela nič keša, kam bova šla? Za najemniška stanovanja no go, ker plačuješ,plačuješ, plačuješ in na koncu nimaš nič.
Mi imamo hišo in oni jo imajo. Pri nas živimo z babico, pri njih z babico in dedkom. Amapk pri nas ni tok ogromna hiša kot pri njih, tako da nimamo niti svojega vhoda, kar je za osebno življenje staršev definitivno mučno; jaz tega ne bi, hvala.
Pri njih imajo ogroooooooomno hišo, posebi vhode, skoraj da se ne vidijo. Imajo prostora še čisto na vrhu za ogromno stanovanje. Pomoje bi bila tam nekaj let, da se nabere kaj denarja, potem bi šla pa jst DEFINITIVNO na svoje. Ne prenesem, da bi se nekdo vtikal vame, ker vidim,kako je to pri nas. Sicer so njegovi starši ful zase in spoštujejo intimo vseh drugih, ampak vseeno, tko kot je simonchy rekla-ne veš, kaj prinese starost, brezdelje in upokojenci.

[Dragica]

Men je pa ravno babica rekla, da nama preda svoje trosobno stanovanje in lahko z njim nardiva kar hočva. Gre februarja v dom. Ful se veselim prenavljanja. Računam, da bova do konca leta notri, če bo vse po sreči. Ikeja hir aj kom!!!

[ora]

O Dragica ful dobro .
Jaz si tudi želim počas neki na svoje ustvarit. Bomo videli kaj bo čas pokazal.

[*simoncy*]

Princeska, kaj pa tvoj dragi pravi o tem?
Jst sm tut mnenja, da če ni druge izbire, itak, najemniško stanovanje... sam če pa imaš izbiro, se pa veliiik bol splača it živet v hišo staršev; nama je prilika idealna, imava vse že in hiša bo prazna; a on sanja o tem, da bo živel v mestu al pa vsaj na obrobju (jst sm pa 10 km vn doma).. in bi rajši plačeval najemnino (no ja, sej sm že povedala)...
Res je, da bi bil to najin dom potem vsaj za 10 let, da se naberejo vse finance za gradnjo hiše (pa še to itak ne bi blo dost, bi blo potrebno kredit vzet); sam dost hitrejš bi pršla do teh financ, če bi namesto plačevanja najemnine ta znesek šparala...
Moj je zlo ambiciozen pa v tem kar študira je zares dober, je že kr neki stvari dosegel; ampk on na podlagi tega skos govori, kako si bo on en zlo uredu plačan šiht dobil in čez čas ustvaril firmo pa vse in da bova ta denar napraskala.. Sam še vseeno ne bo začel z visoko plačo, jst pa tut ne, ker moje področje ni tko zlo plačano.
Skratka, tle je še vse nejasno kako in kaj bo... Mal me skrbi u bistvu, ker imava čist kontra poglede na to z dragim in se bo težko uskladit.. ampk bo že nekako... v teh treh letih se znajo tudi najina mnenja mal bol uskladit.

[Braunkopf]

Simona 10km ven iz mesta ni nič. To je dobrih 10 minut vožnje, oz. 15 - 20 do centra mesta, tolko imam pa tudi jaz, pa živim v mestu .

Pa mirna okolica, narava, veliko prostora, vse kar rabiš no. Meni bi bil osebno minus samo velika hiša, ker ful nisem navajena takih ogromnih placov, pa bi se mi zdelo ful kot razmetavanje s kešom vse skupaj vzrdževat, pa plačevat stroške itd.

[_M_]

*simoncy*, na konc ti sploh nism več sledila, ko omenjaš tolk enih bajt v svojem postu, heh
Najbolj se strinjam s tem, ko praviš, da je treba počakat. Mislim, da je pametno začet delat bolj konkretne načrte takrat, ko sta oba zaposlena oz. z nekim rednim virom dohodka, ker neko osnovo je treba imet.
Do takrat, če si bosta tako močno želela, lahko živita na domu enega od vaju skupaj ali pa gresta v kako najemniško stanovanje, ne vem...
Meni osebno se zdi tudi mal nesmiselno urejat začasno neko stanovanje za "par let" v hiši staršev enega od vaju, z mislijo, da bosta čez nekaj let spet šla v drug projekt - gradnjo. Ker tistega stanovanja v hiši potem ne moreš nikakor "vnovčit", ostane tam, tako kot je, ne moreš ga prodat, recimo. Pa tolk in tolk keša vložila v urejanje...

[Asha]

^ Moja starša sta tako začela, sta imela začasno samo dve sobi v hiši staršev mojega očeta. To se je potem prelevilo v stanovanje, hiše pa nista nikoli šla potem delat, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Mi še zmeraj živimo v mansardi, placa je več kot dovolj.

Sama še ne razmišljam za naprej, nikoli ne veš kaj bo. Je pa vsaka nepremičnina en velik strošek.

[krneki]

Jaz niti kej dost ne razmišljam o tem.
Neki je ziher, šla bova eno najemniško varjanto za dobo pol leta,da vidva če sploh znava žvet skupi.
Šele potem se mava namen zapufat in narest hišo. O stanovanju niti ne razmišljava,ker bi oba rada živela v hiši.

[_M_]

Zapufat že, ampak tud za to je treba imet pogoje... kolikor vem, služba za nedoločen čas in tudi nek del lastnih sredstev kot soudeležba pri posojilu... Jst sm zdej po 2 letih službe pršla do prvega pogoja, za drugega je pa k sreči poskrbel moj ; upam, da se bo letos kaj premaknilo v tej smeri, ker zdaj vse stoji zarad birokracije na občini (razparcelacija, vsa možna dovoljenja, zazidljivost in to..)

[Kalypso]

Meni se zdi gradnja hiše tako velik strošek in tako velik projekt, da ne vem če bi se spustila v njega. Da se zapufaš za več deset let? Ne hvala.
Saj ima življenje v hiši svoje prednosti in tudi sama bi veliko raje živela v hiši kot v bloku, ampak ko razmišljam, da komaj nekaj novega narediš na hiši, že tisto staro ni več dobro in je treba zamenjat. Denar kar puhti.
Če pomislim, da glede na fantov študij in moje plane za prihodnost vprašanje ali bova sploh ostala v domačem mestu. Trenutno mi je res vseeno kje živim, samo da bo to z njim in samo da ne bo ne "pri njegovih" ne "pri nas", temveč "pri nama".

[Dragica]

Ja, dandanes je res prava jebarija prit do svojga čumeza. Npr., če študiraš do enga 25. leta, pa bi potem rad šel na svoje. Kako??? Najprej rabiš službo (že to je za marsikater poklic dandanes mišn imposibl), da dobiš pa za redno je pa itak skoraj utopija. Torej ne morš vzet kredita (itak se ga trenutno niti pod razno ne splača, ker so killerske obresti), če pa že vzameš kredit za bajto se pa itak oba s partnerjem lahko zakreditirata za 30 let. Fak off, ful je težko dandanes. Pa če si za vse sam, da ti noben ne more pomagat pol pa res ne vem. Že ena garsonjera stane 50.000 €. Neki se bo moralo spremenit, drgač ne vem kaj bo.


Pa ja, jst sem tut vedno želela bit v hiši. Sam pol ko pomisliš, danes smo itak dolgo v službi, pol še kam greš, poleti tak non stop okol hodim. Itak smo čedalje manj doma. Tko da, hiša kul, sam če maš eno fajno stanovanje je tut čist super. Pa tut men na kraj pameti ne pride, da bi se za ceu lajf zakreditirala. Grem raj še kam na potovanje, smučanje itd... Ne pa tak, ko gledam starša od T.ja. Stara sta 60, pa ceu lajf sam za hišo delata. Enkrat je treba streho zamenjat, enkrat peč, enkrat to... Res, nikol konca.

[Kinky]

Jp jp, situacija ni nič kaj rožnata trenutno, za mlade je bilo vedno bolj slabo poskrbljeno.

Tebi pa fajn, Dragica, imaš rešen stanovanjski problem, stroški z opremljanjem so tudi veliki, ampak če imaš 2 redna dohodka se da počasi veliko narediti. Se spomnim ko smo se mi preselili v veliko novo hišo je v dnevni bil samo parket in televizija, vse ostalo smo čez leta nakupili, sedaj pa starši ne vejo več kam vlagat, imamo VSE (ok bazen bi prav prišel).

Jaz sem trenutno v najemniškem, precej poceni ga plačujeva in za sedaj je to najbolj ugodna in edina opcija. Mi pa babica ponuja garsonjero v Novi Gorici (ko umre, smešna je.....včeraj sva se zmenili, da mora vsaj še 5 let živet LOL). Carka je.

[Dragica]

Ja, res sem ful vesela. Morva sicer vse na novo prerihtat, novo kopalnco, kuhinjo, parkete prebrusit... Vsaj okna so nova, že to je veliko. Bova pa počas, se nama ne mudi. Kr pol, ko si enkrat v stanovanju je pa res šit, če morš kej delat. Pr nas doma, ko smo dal ploščice v kuhinjo smo bli 3 dni brez kuhinje. Groza res.

[Kinky]

Res res. Mi smo lani v bajti prenavljali cel prvi štuk in smo bili 14 dni brez vrat v sobe, kuhinja je pa bila cel mesec v garaži.

Katastrofa.

[exotica]

živim s fantom v dokaj "mirnem" predelu Barcelone...to je moje tretje stanovanje v Barceloni...ful mi paše se selit na vsake toliko, vsakič v drug distrikt...no zej sva v 4-sobnem stanovanju (novogradnja), ki je sicer last njegovih staršev, tko da že zaradi tega ker nam ni potrebno nič plačevati, razen stroškov ki jih nabijemo, bomo ostali en čas tle...ko mi zapaše ga pošljem domou k staršem-to je vsak mesec za kak teden, ko dobim obiske iz Slovenije
...sicer pa razmišljamo z mojimi starši da bi mi kupili kakšno neprimičnino tle v Barceloni, zdaj ko se splača ko je kriza, da bom mela en svoj košček neba v tem tujem svetu... v Slovenijo se ne nameravam več vrnit...oziroma tam ko bom v penziji, ampak doma pa itak imam kje za živet.