1558 replies to this topic

[_M_]

Hvala obema! Ja, res je kar drago, družinska 67€ če sem prav gledala. Bom tudi sama preverila še za pot,kjer bi šli lahko peš.

Hmm, sem našla tist parking in po google mapsu imamo mi do tja skoraj 2 uri. To mi je pa skoraj malo preveč, sem kar predvidevala, da je vse skupaj bližje.

[Podgana]

https://www.hribi.ne...anini/3/470/559

Tale pot. Sicer tu pise ura 15, ampak mi foter pravi, da 45 minut za zdrave. Meni se je vedno zdelo ful hitro.

[Kalypso]

Midva sva zadnjic sla na Pohorje do slapu Šumik. Malce me je bilo strah, da zaradi suse ne bo nic vode, ampak je bil strah odvec, saj je bil Veliki Šumik krasen. Sla sva tud do Malega Šumika, ampak tale je pa micken slap in ni najbolj impresiven. Ce me bi bilo table, da je to Mali Šumik, bi ga z lahkoto zgresila, ker sva se mu priblizala od zgoraj in ni neke razgledne tocke, iz katere bi ga lahko obcudoval.
Od parkirisca do Velikega Šumika nama je vzelo cc. 50 min, do Malega Šumika pa se dodatnih 20 min. Ura pravi, da sva naredila mickeno vec kot 4km, premagala sva pa 220m višincev. Pot je lepa, skozi gozd, ob potoku tako da je super za te vroce dni. Ampak zadnji del je kar strm z jeklenicami in ni primeren za mlajse otroke. Mlajsega ne bi vzela s seboj, starejsega pa ze. Pohodniska obutev je obvezna.
Gor sva se peljala iz smeri Ruš in Smolnika. Cesta je ozka gorska cesta, zadnji del makadamska. Google maps te hoce peljat po nekih x cestah - po domace NE dela, tako da se je treba drzat tabel.
Je bilo pa gor ful ljudi, ki so se hladili v potoku, piknikovali. Proti pricakovanjem.
Nama pa je bilo zelo vsec in bomo se sli.

Ena fotka Velikega Šumika:
https://www.instagra...GhhaDVqczVhNHFt

[Barbarina]

Sem se po tvoji objavi na IG spomnila na ta slap in planiramo iti v kratkem. Sva z možem že bila dolgo nazaj oz. sva bila na poti tja, a je začelo ful deževati, zato sva se bila primorana obrniti. Potem sva pa pozabila. 

[Kalypso]

Midva sva pred leti ze tud nameravala tja, pa sva v Rušah ubrala napacno pot navzgor in smo se na koncu pripeljali do parkinga cc. 2h odaljenem od slapu, tako da smo potem obupali.

Kalypso, Vulkanija ste že bili?

https://www.vulkanija.si/

Tole smo sli pa letos in je HUDO! Iskreno, nisem imela velikih pricakovanj, ker pac kaj naj ponudi majhen slovenski muzej o vulkanih, ampak jih je obisk mocno presegel.
Muzej lahko obisces samo kot del vodene ture, ki se je izkazala za ful lustno. Na slovensko govoreci turi smo bili sami, tako da jo je vodicka prilagodila starosti otrok in uporabila predsolskim otrokom prijazno razlago. Videi, ki jih med turo pogledas so res na nivoju. Vidi se, da je profi produkcija. Starejsi je imel pred obiskom ful vprasanj o nastanku sveta, vesolju in ta tura je odgovorila na skoraj vsa njegova vprasanja. Ko smo se na poti domov pogovarjali kaj se je naucil med obiskom, je pobral vec informacin kot jih obicajno pobere.
Otrokoma je bil tud ful vsec maskota krtek Oli, ki te spremlja na turi. Tisti “vlakec-amusement park ride” ki te trese je sicer malo tacky turisticna varianta, ampak otrokoma je bil ful vsec. Mlajsi ima strah pred temo, ampak tukaj ga je tematika in predstavitev le te z maskoto krtkom tako pritegnila, da je pozabil na strah.
Po obisku muzeja smo sli se na voznjo s turisticnem vlakcem do bliznjega kamnoloma in okolici, ki je bila sicer lustna, nam je vodic lepo predstavil kamnolom in predstavil legende o Gradu in Gorickem, ampak je bilo vroce kot pes in vmes se je motor vlakca pregrel, tako da je trajala dlje kot bi naj. Tole je pa tud edina kritika. Sicer toplo priporocam obisk.
Goricko je res tak lusten del Slovenije. Se pa kar vozis od Murske Sobote skozi nestete vasi, da prides na cilj. Iz Maribora smo potrebovali malce vec kot uro.

[Kalypso]

Družinske prijatelje smo ob njihovem obisku Slovenije peljali še na Ptuj, naše najstarejše mesto. Trenutno tam poteka žonglerska konvencija, tako da je bilo vse prej kot zaspano mestece. Sami so se sprehodili po centru mesta, srečali smo se na Ptujskem gradu, ki je danes dom Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. 
Sam grad je še vedno lep, iz obzidja se razteza lep pogled na rdeče strehe starega mestnega jedra, reke Drave in okolice. Sama sem grad obiskala že toliko krat, da sem nehala štet. Od zadnjega obiska se je stalna razstava malce spremenila. Zbirka pustnih mask se je preselila v prostore zraven muzejske trgovine in prodajnega mesta vstopnic. V grajskih prostorih se v pritličnih prostorih še vedno nahajata zbirki orožja in glasbil, ki sta bila našim najmlajšim najbolj všeč. Zbirka glasbil je precej interaktivna in ima tudi nekaj glasbil, ki jih lahko otroci in odrasli preizkusijo. Zanimivo in poučno.
Zbirka orožja je postavljena tako, da ponazarja podobo prave grajske orožarne, ki je bila tukaj že v drugi polovici 17. stoletja. Vsebuje nekaj lepih kosov, ampak ji manjka razlaga za kaj se je kak kos orožja uporabljal. Sicer so informacije nekje v sobani, ampak jih morš iskat. Na voljo je tudi ena velika replika meča, s katerim se lahko rokujejo obiskovalci, ampak iz tega dela muzeja se nismo naučili kaj prida. 
V glavnih prostorih gradu se raztezajo Zbirka fevdalne stanovanjske kulture, Ptujski grad skozi stoletja, Umetnost srednjega in zgodnjega novega veka, zbirka slik na platnih in zbirka slik na steklu. Zbirka fevdalne stanovanjske kulture je bila za otroke najbolj zanimiva, saj razstavlja kose pohištva is preteklosti, tako da smo se lahko pogovorili kako drugače so ljudje nekoč živeli. Zbirka umetnosti zgodnjega novega veka je tudi lepo prestavila rastavljene umetnine, prav tako zbirka slik na steklu. Pograjala bi pa Ptujski grad skozi stoletja. Tekst o zgodovini gradu je kor jara kača, inofrmacije so kar malce nametane, tako da je težko izluščit pomembne mejnike v razvoju gradu. 
Naši gostje so si ogledali še zbirko pustnih mask, ki jim je bila všeč, mi smo pa jo tokrat izpustili, ker smo šibali naprej pripravljat vikend za piknik.
Družinska karta nas je stala 21eur, kar se mi zdi ok cena za to kar grad ponuja. Bi pa bilo ob vsem dogajanju na Ptuju, lepo videti tudi kakšno delavnico ali aktivnost za otroke tudi v okviru muzeija. Navsezadnje so le počitnice in grad je imel v času našega obiska kar nekaj obiskovalcev. 

[Kalypso]

Pa se zadnja stvar, ki smo jo obiskali s kolegi: Rogla.
Meni je Rogla ful vsec. Ni sicer dramaticna kot so kaksne druge gorske verige, ampak smrekovi gozdovi imajo svoj car. Ker so bile prejsnjo nedeljo temperature v dolini nevzdrzne, smo se s kolegi dobili na Rogli, kjer je bilo cc. 10 stopinj hladneje kot v mestu. Nismo pa preverili dogajanja in naleteli na Rogla fest, tako da je bilo veliko vec ljudi kot obicajno in je bil kar problem najt prost parking. PNZ za njihov campervan je bil poln. Ampak na koncu smo oboji parkirali svoje vozilo.
Ker je bil ze cas kosila, smo sli najprej potrsit lakoto. Na blef smo sli kar v hotel Natura. O postrezbi v hrvaskem jeziku o kateri sem se ze pritozevala v drugi temi, ne bom vec zgubljala besed, ampak tud ostalo ni impresioniralo. Ambient sicer prijeten, ampak postrezba je bila prav polzje pocasna. Hrana je bila solidna. Mene moj piscanec ni impresioniral, ampak ajd, je bil za napolnit zelodec. Porcije so bile velike, vecje kot smo jih navajeni iz Švice, kar je nase goste se enkrat vec presenetilo. Kul je bila igralnica pri recepciji hotela kjer so nasi otroci lahko preziveli dolgo cakanje na hrano. Brez tega bi bilo cakanje veliko tezje.
Po kosilu smo se podali na Skratkovo pot. Po ogledu promo opisov poti sem pricakovala malce vec - da bodo tekom poleg izobrazevalnih tabel na poti na voljo razlicne hiske in mogoce kaksno igralo. Zal je to kar predstavljajo na promo fotkah (hiska, skratov rov) bolj kot ne vse kar se najde ob poti. Ampak zal je tista hiska, ki se jo najde na prvem delu poti je v precej klavrnem stanju in polna mravelj. Otroci vajeni malce bolj profi urejenih postaj iz Švice, so bili kar malce razocarani. Rov iz drugega dela poti je v boljsem stanju in je bil tud otrokom privlacnejsi.
Ce izvzamem to, je pa pot cudovita. Poteka skozi gozd, tako da je bila super za vroc dan na katerega smo jo obiskali. Vmes se parkrat razpre pogled na okolisko hribovje. Krasnk. Je tud enostavna, nasi 3-letnik, 5-letnica in 7-letnik so jo brez problema prehodili.
Edino kar nas je jezilo, je nenormalno stevilo mravelj na poti. Mene in naso 5-letnico, ki sva imeli svetle pohodniske cevlje, so napadale in kljub strupu proti klopom in komarjem, lezle na najine cevlje. Zanimivo ostali clani nase oprave, ki so imeli cevlje temnejsih barv, niso imeli teh problemov.
Nekje na pol poti se nahaja koca na Jurgovem, kjer se najdejo igrala. Mi smo tam naredili za postanek za sladico: Pohorsko omleto. Kot se spodobi ko si na Pohorju, smo nazdravili z borovnickami.
Nato smo pot nadaljevali nazaj proti izhodiscu, kjer smo parkirali masa vozila. Na Rogli smo naredili se hiter postanek v Pohorski vasi - igriscu za otroke z licnimi in urejenimi hiskami. Tole je pa res licno urejeno in otroci so med igro ful uzivali.
All in all, prijeten dan v dobri druzbi.

[bellini]

Meni osebno je bila boljša Jezernikova pot, ki poteka po drugi strani Rogle (ob smučarskih progah) vse do Koče na Pesku in nato nazaj mimo razglednega stolpa do Rogle ter spoznavaš vodni tok. Je veliko izobraževalnih tabel. Na poti imajo prikaz mlinov na vodi in prikaz kako se pridobiva elektriko s pomočjo vode. Če me spomin ne vara, je časovno daljša pot, ne pa zahtevnejša.

[Kalypso]

Good to know. Je bila tud ta pot v igri, ampak so se po ogledu fotk otroci raje odlocili za Skratovo pot, ker pac skrati so bolj kul kot Jezernik. Je pa v planu za naslednje leto z nasima mulcema.

[Barbarina]

Za hrano bi pa mogoče za drugič bolj priporočala Staro kočo v hotelu Planja ali pa spodaj pod Roglo restavracijo Gorska reka. 

[Marmelada]

Ja, mi gremo na Rogli vedno jest v Staro kočo. Jaz vsakič naročim gobovo juho z ajdovimi žganci, mi je dobra in vedno se že samo s tem najem. Tudi osebje je bilo vedno prijazno in niso tujci. Za borovničev štrudelj se pa včasih ustavimo v tisti gostilnici na začetku ob sedežnici, mislim da je Planja.
Mene je tokrat tudi presenetilo število mravelj na škratovi poti, prav mrgolele so skoraj celo pot do Jurgovega. Se strinjam, da bi lahko bilo na škratovi poti kaj več točk za otroke, ampak mi je vseeno všeč, ker je lepa pot in narava. Pohorska vasica in ostale aktivnosti tam okoli ter mini Rogla hiške so pa super za otroke. No pri teh hiškah mini Rogla bi tu pa tam lahko kakšno malenkost že tudi obnovili.

[Kalypso]

Hvala za priporocila. Glede hrane res nisva kaj posebej raziskovala. Bi bilo boljse, ce bi. Ceprav v koci na Jurgovem je bilo zelo dobro. Si shranim vase predloge za naslednjic.

Ne me narobe razumet, Skratova pot je krasna. Sam mi smo razvajeni, ker so tematske poti za otroke v Švici porihtane v nulo.
Mene je sokiralo koliko mravelj je bilo. Saj jih je poleti vedno polno, ampak da bi mi pa zacele plazit po nogah vsakic ko sem se ustavila, pa se nisem dozivela.

[Jinadaze]

Kalypso, sem ze veckrat pomislila, da vsaka cast, da se tudi na izletih toliko prilagajata otrokoma. Jaz se ne spomnim, da bi sli kdaj po kaksni tematski poti ali pa namenoma iskali igrisca. V bistvu v osrednji Slo in na Gorenjskem, kjer vecinoma hodimo, takih poti sploh ne poznam.

[Kalypso]

V kaksnem smislu se ti zdi, da se prilagajava?

Nama je zivljenje lazje, ce izbereva poti, ki so zanimive tudi njima. Ce gremo v gore, hocem uzivat v naravi, ne pa vsake pet minut iskat vzpodbudb, da nadaljujemo pot ali ju celo nosit. Starejsi sicer vec ne potrebuje tematskih poti, mlajsega pa pomagajo animirat. Konec koncev je star komaj tri leta. Ze leto dni ga vec ne nosiva v nahrbtniku, ampak hodi sam. Da je varno zanj, pac iscemo poti, ki ustrezajo njegovim sposobnostim. Za tezje bo se ze cas. So pa v Švici na vsaki gori igrisca, tako da le teh niti ne isceva vec namensko.

Bojda imate po Sloveniji kar nekaj tematskih poti:
https://kamzmulcem.s...ah-v-sloveniji/

[Jinadaze]

Ja, to sem mislila. Saj razumem, za ljubi mir, ampak jaz bi rahlo trpela. Zate se mi pa zdi, da tudi sama nekako uživaš v tem.  

Mi imamo srečo, da je za O. edina potrebna motivacija hrana.

[Barbarina]

😄 za J tudi hrana haha.

[Kalypso]

Imas prav, fajn so mi te otroske tematske poti. Malo poklicne deformacije, ker te poti ponavadi pripovedujejo neko zgodbo in potem je ful zanimivo videt na kak nacin jo podajajo in kaj se lahko iz nje naucimo. Podobno kot v muzejih, sam pac preneseno v drugo okolje.

Hahah, pri nas hrana zal ne pali.

[Anouk]

Pri nas je podobno kot pri Kalypso Letos smo med dopustom sicer manj hodili naokrog (prvi teden je R. bolehal, potem smo bili pa na morju, kjer je bilo vsak dan okrog 36 stopinj in se nam v takem res ni hodilo okrog cez dan). Vulkanija in stajerski konec si pustimo za naslednjic, je ze dolgo na seznamu. 

[tasika]

Šumik je res fajn, mi smo včasih vsako leto imeli 15. avgusta gori piknik in se je potem šlo do slapa, mi je bilo vedno super. Zdaj pa po moje že kakih 10 let, če ne več, kar sem bila nazadnje na slapu.