Posted 14 December 2009 - 05:35 PM
Kak jaz sovražim prostaške dede srednjih let, ful so ogabni, kar kurjo kožo dobim. Grem v Mercator in me skos nek ogabnež tak bulji, ko da prvič vidi babo, grem na blagajno, genau za mano, pridem ven, on za mano, pa mi reče
gospodična, kej pomagam nest? Rečem da ni treba, pol pa mi začne govorit
jaz bi še vas zraven nesu, dejte no in mu rečem, da mam noge in grem dalje, pol pa se začne dret za mano.
Kaka ritka, jaz bi to ritko lizal, a bi se dalo kej zmenit? 
Mene je blo tak sram, dobesedno laufala sem čez cesto, pa tak me je šokiral, da mu sploh nisem mela kej nazaj rečt.
Ljubezen ni odraz enega samega dogodka, enega samega pogleda ali dotika. Ljubezen se v človeka prikrade počasi in potiho ... in potem se enkrat enostavno zaveš, da imaš nekoga neskončno rad. Zaradi množice vseh njegovih dejanj, pogledov, besed, dotikov, čutenj ... ki ga delajo takšnega, kot je. Mogoče se tega zaveš medtem, ko misliš nanj in ga neskončno pogrešaš, ali pa ko ga pogledaš v oči in v njih najdeš vse, kar obožuješ.