



Posted 06 January 2009 - 03:38 PM
Posted 11 January 2009 - 11:34 AM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
Posted 11 January 2009 - 01:48 PM
Posted 13 January 2009 - 06:42 PM
Posted 14 January 2009 - 08:00 PM
Posted 15 January 2009 - 08:35 PM
Posted 17 January 2009 - 01:59 PM
Posted 19 January 2009 - 04:23 PM
Posted 20 January 2009 - 04:52 PM
Cosa vuoi che ti scriva?
Cosa vuoi che ti dica?
Tu sei ovunque in me.
Posted 21 January 2009 - 07:32 PM
Posted 22 January 2009 - 03:18 PM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
Posted 22 January 2009 - 03:22 PM
Posted 29 January 2009 - 10:32 PM
Posted 02 February 2009 - 03:39 PM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
Posted 04 February 2009 - 09:55 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
Posted 04 February 2009 - 10:11 PM
A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
Posted 14 February 2009 - 08:03 PM
Posted 21 February 2009 - 11:49 AM
Posted 21 February 2009 - 03:12 PM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
0 members, 0 guests, 0 anonymous users