19531 replies to this topic

[Podgana]

3 dni nazaj. Ne poznam podrobnosti, ampak je bil v bolnici (verjetno na onkološkem) še en dan pred smrtjo.

[ora]

Sožalje

[Lo-Fi]

sožalje

[Podgana]

Hvala. Sicer je bil res bolj znanec, ga že dolgo nisem videla, ampak vračajo se mi spomini kako je bilo pri nas pred leti. Sva se z mami že pogovorili o tem in mi je odleglo, ker vidim, da gleda na stvar bolj optimistično.

[Coco*]

Kako so ljudje plehki, na bruhanje mi gre, fak no, človek ne enostavno ne more verjet.

[_Planet_]

Nila Mislim sej sem tudi jaz bedne volje zadnje case, prekurjena sem cisto, sploh ne morem delat, my mind is blank, I need a vacation pa najbrz bi kaksen soncni zarek tudi dobro del, ampak tvoj poba se vseeno nenavadno obnasa - iz tvojega pisanja sem dobila obcutek kot, da bi ga nekaj prizadelo in se sedaj na svoj nacin mascuje. Seveda je lazje odvihrati iz stanovanja kot se pomeniti. Eh. :| Pri naju se taksne zadeve ponavadi stopnjujejo in koncajo z ihto, jokanjem in dretjem, samo halo, jaz moram priti stvari do dna, kaksen dan ze razumem, da je clovek slabe volje, ma ne more mi vlect surle do onemoglosti, povej, kaj ti je, saj nisi opica. In, ko ze 100. prosim za razlago, on eksplodira. Zadnje dve leti sva se naucila po clovesko povedati, ce komu kaj ni prav...brez igric....samo je trajalo..pfff...

[Špela]

namesto sončni žarek sem prebrala sočni burek, men se trga, res. včeri sem dobesedno sredi noči K. klicala, če nama lahko danes, ko pride na obisk, prinese burek. in mi je zgleda še ostal v glavi, hehe.

menstra mi zamuja, LOL.

ena prijateljica mi je enkrat rekla, da naj se kar navadim, zdaj, ko s tipom živim (takrat je bilo to pač aktualno, ker sem z nekom živela), da se bo najmanj dvakrat letno dogajalo, da bo prišel res ono koma pijan domov in da bom za voljo ljubega miru jaz pucala za njim. pa a si ti normalna?! sem dala ključ v vrata pa jebi se, LOL. sej sem pol odklenila, ampak vseeno. mi pa full ne gre v glavo, zakaj določeni tipi mislijo, da si lahko vse privoščijo, pol se pa oni delajo prizadete in užaljene - kratkomalo, ne štekam. Nila, upam, da ne boš imela pokvarjenega vikenda. se mi zdiš tako milo in krhko bitje (v + smislu), da mi je kar hudo, ko berem, kakšne nebuloze ti spušča. zdej, ko z bratom živim, je meni bolj ali manj vseeno, kakšno on pušča za sabo, sej si ne mislim z njim ustvarjati prihodnosti, mam mirne živce, večinoma.

[Olivija]

Midva sma se tud 'skregala', sploh ne vem, kaj mi je bilo včeraj zvečer. Povedala sem mu vse, kar me moti in kje mi manjka in da pač realno gledam na prihodnost in da pač nikoli ne veš, kaj bo čez 2 leti, on pa čist šokiran, da lahk sploh kaj takega razmišljam, kaj šele say it out loud. In faaaak, očitala sem mu, da mi je dolgočasen, pust, da mi nekaj manjka, ker me totalno straši, od 6ih let, ko bova skupaj, v bistvu njega 3 leta ni bilo poleg in ne vem sploh a imam realen občutek, kaj imava, ali je to sam spotencirano občutenje, ker je toliko enih ekstremnih nihanj notri. Pa dobro no, sej nimaš enga modela kako se moraš počutit kako morjo stvar it ampak res se sprašujem, 4 leta krrr enih sekiranj, pol pa na koncu ugotovima, da ne funkcionira. In to mene mene 5 mescev pred koncem začne strašit. In mi je očital to, kako hitro menjam razpoloženja, kao kako hiter me lahko nekaj obrne, kot da sem ena naivna pupetka. In se začne obešat na moje besede, kolk je to fino v msn-ju, ko lahko od nekoga stavke obračaš in gubaš v 3pm, ker jih maš črno na belem napisane in se to še bolj dogaja. In potem je zašel pogovor v eno čudno smer, nekaj čist tretjega je nastalo. V bistvu v njemu ne maram to, kar pri seb opažam, in to je ena apatičnost, brezenergičnost, spark. Točno to kar pri seb iščem že kake pol leta, pri njemu ni. In a je to zarad tega, ker mi on ne daje, al ker je to moja napaka in pol vpliva na vsa moja dejanja in čutenja? Nimam pojma.No anyway.. strah me je, ker sma kr zaključla pogovor včeri pa sem res pričakovala da bo napisal en mejl, like allways, pa da bo not napisu kej takega, da me bo al pomirlo al pa da bom dobila filing, evo, to je moj r., lets move on, še 3 tedne, pol bo pa že neki do maja. Ne. In res sem presenečena, ker sem misla, da mam stvari pod nadzorom, da se obvladam, da obvladam situacijo, da sem bla že tolkratin&out, da vem, v kaj se spuščam, pa da bom mela en grip pod nogami in me ne bo spodneslo.. Ga nimam in sem prestrašena.

In nimam pojma, kaj naj od njega danes pričakujem, kako naj se obnašam, ker vem, da sem ga včeraj prizadela, ni pa on nič bolj presenečen nad vsem tem kot jaz, ker sem to šele sproti skoz pogovor začela odkrivat, zakaj sem zadnje čase tako nemirna, kaj me dejansko moti. Pa to, da sem si upala včeri ene stvari povedat.. nimam pojma, od kod je to prišlo, raje jih ne bi, vsaj tako brutalno odkrito ne.


Včasih sem res čist disconnected od normal me, kaj je to?...

Glava me boli, mogla bi it tečt, pa se mi ne da. Bajsa lena.

[Anouk]

Po eni strani te čist razumem - to s časom pa odsotnostjo, ampak jaz sem njega vedno videla kot mojega idealnega partnerja (al pa zlo zlo fajn približek ), in tudi, če ne bi bila z njim, bi bila raje samska, kot pa v eni x zvezi. Taki in drugačni občutki zmedenosti znajo prit tudi, če spoznaš kako tretjo osebo, v kateri lahko vidiš potencialnega partnerja ... (seveda "močnega" ravno na tistih področjih, ki "tvojemu" šepajo). Ampak all in all, ko stvari fajn prespiš pa premisliš, da si nekak razdelaš pluse pa minuse pa pogledaš na situacijo z neke distance ... jaz sem še vedno prišla do sklepa, da so okoliščine trenutno pač take, da ne gre drugač, kot da se posvetiva vsak svojim stvarem vsak na svojem koncu, pa pol prideva skupej ...

aja, kar se pa nihanj tiče, zna pa to res bit problem, ja, en tak emotional roller-coaster (sploh v obdobju PMS-ja & izpitnem obdobju, heh ) . a še maš kje ono knjigo, ki sem ti jo poslala?

[Neytiri]

ŠIT no, mami sem udarla, ko me je probala za lase potegnt iz pojstle . Psihoti vsi po vrst. Ona nas vse tok znervira, omfg no, to prov ne morš verjet. Pa ZMERI ma tiste fore, ko reče, ura je 15 čez 8, nakar se ravno moja budilka oglasi, naštimana za ob 8ih. Ve, da mi gre to tok bolano na živce, da naj že neha in se ne dela bogo potem, ker se razpičim do amena, sploh če te kdo zjutri proba iz pojstle vržt, k maš itak vsak dan budilko naštimano. FAK OF . Manj ko se vidimo in pogovarjamo, lepše se imamo. Pri nas kakšna komunikacija sam poslabša zadevo. Sicer je pa itak ni. Oh ja, no, zdej pa še na orkester nisem šla, ko bi res mogla, ker potem nisem mislila et z njimi eno uro prekmal, k naj se sam normalno obnaša no. Vsak zase žvi, pa bo.

[Lo-Fi]

kak udarla?

[Neytiri]

Ko se je vsa besna hotla nadme sklonit nad posteljo, sem jo z roko nekam okol trebuha. Kar sprožla se je, pač tist, k sem vedla, da bo drgač pa njena name padla. Mislm vse skup je glupo do amena, ampak nisem jst začela. Jst se jima v velikem krogu izogibam ravno zato, da delam čimmanj konfliktov.

[Špela]

jao, ej, men je res full grozno, ko berem kakšne mate ene doma ..... enostavno si ne predstavljam, kako lahko nekdo na tak način obravnava lastne otroke, pa niti ne več mejhne otroke (nočem zdej rečt, da je prav, da se mejhne otroke napizdeva pa za lase vleče za vsak drek), sej si ja že mal zrasla in se razvijaš v lastno smer .... meni res ni jasno, kako lahko kej takega izvaja .... pa na Sinnaio sem se zdej tut spomnila ... men je to katastrofa, res. jaz vidim pri fotru v zadnjih letih, kok ga je skrekalo, dobesedno se mu je skegljalo, si predstavljam, da je moral biti neznosen pritisk, da je zdržal, ne vem, 10, 15 let, se delat normalnega, dokler nisva z bratom odrasla in se osamosvojila ...... totalno je paranoičen, nesposoben interakcije z drugimi, vsake toliko mu ven useka, da se na koncu ostali počutimo osramočene, ker take strelja, njemu se pa to ne zdi nič takega, da drugim s psiho terorjem omejuje svobodo, kar podkrepi s svojimi psiho paranoičnimi 'argumenti' .... pa se ne morm stran obrnit in si zatiskat oči, še zmeri je moj foter ....
Cvetka, men se zdi prav, da si skomunicirala, kar ti leži na duši - mogoče se mi je res zdelo vse naenkrat in preveč, ampak sej drugače skoraj ne more bit, ker mata tut vse ostalo nekak tko skoncentrirano, videvanja pa tko.

[krneki]

Jao Cvetka, totally my thoughts

Podgana, sožalje, groza...človek je bil toliko star kot jaz

Ora, upam da bo vse ok!

-----

Jaz sem pa danes imela take sanje, res. Mislim sanjalo se mi je da imam otroka. SAMA. Mislim, ni blo partnerja zraven, v bistvu mi je mami pomagala skrbeti zanjga/zanjo. In v bistvu je bilo kar fino... Priden otrok, precej je spal... Dojila nisem, ni bilo dovolj mleka, heh. Čudno no.

Jaz sem tako izredno zmedena in prestrašena oseba, res. Mislim en dan se mi sanja o otrocih, drugi dan me misel nanje straši.
Nočem sprejemati nobenih kritičnih odločitev v svojem življenju. vsaka stvar me plaši, o vsaki stvari se sprašujem "a je to to"... Včeraj sem gledala SPET (že xy-tič) P.S. I love you - "Is this all there is to life?"
Pa pač... Toliko je reči ki bi jih rada sem na ta forum napisala, pa me omejuje dejstvo, da je vseeno javen forum... Lepo bi bilo biti kje anonimna in izliti svojo dušo nekam... Tu me pač vseeno kdo lahko prebere in ne želim tvegati.
Mogoče bom začela kam pisati dnevnik al kaj. Samo bo brezveze, ker bo ves čas obračanje ene in iste "omlete".....

[Špela]

kaj pa, če bi, z dovoljenjem seveda, odprli eno tako temo v kokošnjaku?

[krneki]

To bi bilo pa res ful dobro ja!

Res da na prvi pogled je tole zgolj forum za ocenjevanje in sestavine...

Ko se prijaviš se izkaže za mnogo več

Kokošnjak je pa res striktno zaseben bolj...

[ora]

Se strinjam. Ker tuki lahko vsaj špijonira

[Neytiri]

Špela: Saj še sama ne razumem, zakaj je tako. Pa vredu, nisem najboljša in oh in sploh priden otrok, sam kaj ven segajoča v negativno pa tudi ne. Doma sem, kot da me ni. Ko kaj vidim, pospravim, sobo mam skoz u nulo, sem na računalniku, v kopalnici, pa kej v kuhni. Ma ko duh no, ne vtikam se vanju, a mami se vame. Pa se pičimo. Dele sem bla dva dni doma, je bil oči isto. Nič ni blo, pač on dela svoje, jst isto, ane. A ko je mami doma, meni kar pritisk naraste . Kar čutim, da ko bom v sobi, bo ona prišla, ko bom šla v kopalnico, bo ona hotla itd. ... enkrat se ji je kar ma sigurno no, zmešal, k je rekla, da bosta ob 18.15 nekam šla, sem sama pr seb vedla, da mi spet laže in bosta šla prej, pa sem šla ob 4ih v kopalnico pod tuš. In je začela tak teror zganjat pre kopalnico, da jo ona rabi, pa sem ji govorila, saj greš šele čez 2 uri, ampak ne, ne nha, vse bolj posesivna, jst sem mislila, da mi bo nekak čez zaklenjena vrata vdrla. Prov grozno je blo. Kako naj potem tak človk normalno funkcionira . Pa zmeri, k sm v kopalnici, še proba kao, k pride, se na vrata naslont, da vid, če e zaklenn. Dej, k bi mi tok prvoščla, da ne bi blo in me nago vidi. Bolano pač. Oči mi stvari, ko sem v sobi, pove skoz vrata, če vidi, da sem v kopalnici ali wcju, pač ne trka, ne proba odpirat, tist normalno ane. Enkrat je še njej reku, lej, k sva bla sama, je blo vse do zdele mir (ko je ona prišla). Mah, boljš je o tem nepremišljevat preveč. Itak veš, kako stvari stojijo, to te pa samo potre. Tok bi rada sama živela. Tko u nulo skuliran član je v družini samo ena sestra, hvala bogu zanjo. Pa oči bi mogoče bil v drugih okoliščinah.

Pa vsak božji dan me kritizira . Danes zjutri je blo to, da sploh nič v življenju ne počnem rada in nikamor ne grem rada. Ma daj, tuh bod, pa bo že vse velik boljš

[Lo-Fi]

jaz sem tudi za

jaz se podpišem pod Špelo, meni se tudi smilite punce(mladoletna, sinnaia-kje je ona zadnje čase sploh?)
evo sploh si ne znam predstavljat kako vam je, res. Pa ko bi starši morali bit tisti zreli, opora , rama za jokanje in oporo, vam prisluhniti....)res si ne znam predstavljat tega, pri nas je ravno obratno vse, smo nenormalno ljubeča družina, ma vse bi si zaslužile da imate take razmere doma.