140 replies to this topic

[Anouk]

Se strinjam glede jezika, se kar da zmenit . Včasih je sicer ful zabavno zaradi kakšnih dobesednih prevodov ali pa izrazov, ki jih samo en pozna, ampak potem pač opišeš stvar (ali pogooglaš ) in je zadeva rešena. Je pa res, da se ti - ko si npr. zelo utrujen - navadno da manj razmišljat, tako da je potem včasih 'tempo' bolj počasen (pa določeno besedišče začano 'izgine', heh). Fajn je, da vsaj en od para obvlada jezik, v katerem se komunicira (če mu je to materni jezik, pa toliko bolje).

[Kalypso]

Sarah, kako dolgo sta že skupaj?

[Sarah]

7 let bo letos.

[Kalypso]

[Freya_]

No, jaz imam napol bosanske korenine, po očetovi strani izvirajo iz BiH in kljub temu, da so po mamini strani vsi čisti Slovenci in da že celo življenje živim v SLO, ne bi nikoli izjavila, da sem čista Slovenka. Meni so korenine veliko pomembnejše od tega, kje živiš. Če bi se preselila v FR in tam vzgojila svoje otroke (s slovenskim možem), bi jih imela za Slovence, niti približno Francoze. V primeru, da bi bil njihov oče Francoz, bi bila pesem drugačna.

Sicer pa kot zanimivost, kolega Francoz hodi s Slovenko in se je pred kratkim (nekaj mesecev) preselil k njej v LJ pa že FUL zna slovensko. Med pogovorom ogromno razume, če pravilno slovensko govoriš, se lahko v bistvu z njim v slovenščini pogovarjaš, odgovarja v slo in vse. Meni je res pohvalno to.

[Kami]

Sicer pa kot zanimivost, kolega Francoz hodi s Slovenko in se je pred kratkim (nekaj mesecev) preselil k njej v LJ pa že FUL zna slovensko. Med pogovorom ogromno razume, če pravilno slovensko govoriš, se lahko v bistvu z njim v slovenščini pogovarjaš, odgovarja v slo in vse. Meni je res pohvalno to.

a res???
jaz imam znanko, ko je tudi francoz prišel v SLO k njej in ga še v angleščini vse ne razumem, kaj šele v slovenščini.
Menda imata še onadva kdaj probleme v sporazumevanju v ang (pa ona res dobro govori, ker je vodička po svetu; on pa tudi, le z močnim naglasom)

[Freya_]

Ja, res, neverjeten je. Ravno včeraj sem ga predstavila kolegici in sta se začela kar po slovensko pogovarjat, ni mogla verjet. Pa komaj pol leta je tu.

[Kinky]

Mene načeloma narodnost parntnerja ne moti, saj se zaljubiš v osebo, ne pa v njegovo narodnost.

Lahko pa rečem, da bi težko shajala s kakšnim zelo vernim človekom, sploh muslimanom (se vedno spomnim na film
Not Without my Daughter). Če bi pa imela partnerja, ki bi govoril jezik, ki ga jaz ne, bi se mi zdelo lepo, da bi se vsaj
poskušal naučiti slovenščino, jaz bi se njegovega vsekakor. Naj dam za primer recimo finščino (ker dvomim, da jo katera zna),
da bi lažje komunicirala z njegovo družino, če bi jo spoznala; večina nas res govori angleško, ampak še zdaleč pa ne vsi.

[Coco*]

^^Parvinder jo zna.

[Immortelle]

Mene načeloma narodnost parntnerja ne moti, saj se zaljubiš v osebo, ne pa v njegovo narodnost.

Podpis.

Vedno, ampak res čisto vedno, preberem NERODNOST partnerja!

[Kalypso]

Spoznavanje družin bi lahko bilo izredno zabavno ja. Sploh v mojem primeru, ko noben od mojih razen brata ne zna angleško.

[Anouk]

Naši so se pa kar malo popravili, kar se angleščine tiče - vsi po vrsti. Tako da včasih kak lahkotnejši film tudi z angleškimi podnapisi pogledamo, če slovenskih ni, pa mami in sestra sta precej manj sramežljivi, ko je treba kaj povedat v tuji družbi. Drugače pa ja, če je nek xy jezik, potem te po spoznavnem večeru dodobra bolijo obrazne mišice od nasmihanja (pa po možnosti še roke od kriljenja, heh).

[Parvinder]

^^Parvinder jo zna.

hehe

Jaz bi bila brez problema s tujcem in bi se tudi naučila njegovega jezika, hkrati bi pa pričakovala, da se on nauči slovenščine, vsaj osnove. Če ne drugega, da bi razumel moje starše in prijateljice, ki ne govorijo dobro angleško. Se v večini strinjam z vsem, kar je napisala Ana. Imam ful rada Slovenijo in če mi moj fant ne bi hotel pomagati ohranjati vezi (v primeru, da se odselim v tujino), me podpiral itd. No, potem verjetno ne bi bil moj fant.

[Marmelada]

Jaz ne bi imela tujca, ker je vse bolj zakomplicirano - jezik, razdalja, selitve,... So mi Slovenci čisto všeč. Ne bi imela tudi moškega z juga ali pa Italijana, ker me odbijajo in mi niso privlačni.

Če bi pa imela partnerja, ki bi govoril jezik, ki ga jaz ne, bi se mi zdelo lepo, da bi se vsaj
poskušal naučiti slovenščino, jaz bi se njegovega vsekakor.

S tem se popolnoma strinjam. Če bi že imela tujca, bi se hotela naučiti njegov jezik in da se on slovenščino. Potem pa pride on v tvojo družbo/ti v njegovo in itak da ne bo klapa ves čas govorila tujega jezika. Vmes se bodo tudi kaj po svoje pogovarjali in potem se počutiš zraven kot bebec, ker ne razumeš vsega in se ne moreš vklopiti. Ne vem, meni je tisto, da se Italijan po 7 letih ne nauči slovenščine tipično italijansko.

[Christianne]

Ne vem, meni je tisto, da se Italijan po 7 letih ne nauči slovenščine tipično italijansko.

Tipično je bolj, da se sploh nikoli ne nauči

Mene sicer narodnost ne ovira kaj preveč. Nimam nekih predsodkov glede tega kateri narodi so privlačni in kateri ne. Če bi se zgodilo, bi pač se. Bi mi pa bilo težko, da bi se odselila nekam daleč iz svojega okolja.

[Kinky]

Tipično slovensko pa je to, da se mi vedno prilagajamo nekomu drugemu, vedno mi komuniciramo v drugih
jezikih.

Lepo je, ja, da partner, ki ni iste narodnosti kot ti, pokaže neko zanimanje za tvojo kulturo, in jezik je seveda del le-te.

[Frida]

Kinky, to se pa absolutno strinjam in se tud sama sprasujem zakaj smo taki. Ce smo v Sloveniji, se vedno prilagodimo jeziku tujca. Ce me ogovori Hrvat ali Italijan, se bom avtomatsko zacela trudit v njihovem jeziku (ker oni pac normalno ogovorijo v njihovem jeziku, ne glih po anglesko)... Hecni smo, a je to pohlevnost al kva?

[Marmelada]

Ja, to je tipično slovensko. In ker se vedno mi prilagajamo se drugi ne naučijo našega jezika, če vidijo, da jim ni treba. Smo se že enkrat pogovarjali s kolegi, zakaj se vedno mi trudimo govoriti v tujem jeziku, namesto tujci in je nekdo rekel, da je to zato, ker se hočemo vedno dokazovati.

[Frida]

Jaz pa mislim, da dokazovanje ni pravi razlog, prej kaj drugega.

[Kinky]

Se bolj strinjam s Frido, tukaj gre po eni strani za nekakšno hlapčevstvo; pa tudi v preteklosti smo bili
večkrat pod kakšno drugo državo, in smo se bili primorani naučiti njihovega jezika (primer kako
je bil del Primorske italijanski, z italijanskim uradnim jezikom).