193 replies to this topic

[Princeska]

tenkju

[limeta]

Da ljubiš me rekel si mi
A kaj ko bile so same laži
Nikoli resnice govoril nisi
In v srce zadal si mi bolečine
Ena beseda strla mi je srce
Ljubim te,beseda bila je laži…

[Adriane]

Princeska, meni bi bila tvoja pesem Ko bila bom vse, še bolj všeč, če bi naslov spremenla v Ko bom vse. Ne moreš uporabljat pretekle glagolske oblike s prihodnjo za izražanje prihodnosti. Slovnično in logično povsem izključujoče. Pa brez zamere

[Princeska]

Ravno to je v poeziji poanta. Da uporabljaš nelogične povezave, ki jih čuti vsak posebej oz. vsak zase. Če npr. pogledaš v par primerov poezije, ko npr. tudi vsako besedo napišejo kot zaključeno enot., torej s piko. Ali pa kombinacija preteklika s prihodnostjo. Se uporablja v sodobni poeziji praktično vse.
Naslova ne mislim spreminjat, v tistem momentu sem ga čutila napisat tako in tak bo tudi ostal. That's it ni zamere.

[Adriane]

No, hvala bogu. Sem se že ustrašla, da si ena izmed tistih cvetk, ki se rade posložujejo te besedne zveze. Verjela ali ne, je zelo pogosta. Pa ljudje se nič norca ne daljo z njo. Mislijo, da je tako prav! OK pol.

[Coco*]

Ful lepa *bučen aplavz*

Nas je učiteljca slovenščine vedno skoraj premlatla, ko se je našu kdo, ki je napisal bom bil.

[Princeska]

Ja, naša je tud čist alergična na to

[Inferno]

Brez Naslova

Debela laž.
Cilj? Neznan.
Kot kolaž,
sestavljen iz sanj.

Kruta Smrt.
Preveč pijan?
Zato sm potrt?
Najbrž zaspan.

Spet sem tu.
Kaj pa zdaj?
Brez sledu,
izginjam nazaj.

I miss you

I haven't seen you for too long,
that's why I'm writing now this song.
I miss the taste of your sweet kiss,
and your soft lips are what I miss.

Oblak

Velik, črn oblak.
Počasi leze čez polje temnega klasja,
počasi, leno se premika.

Ni mu videti konca, izgleda kot pošast.
Pošast, ki je nesmrtna.

Pod njem je vse zastalo, skoraj umrlo.
Mogoče pa je umrlo?
Pa se tega sploh ne zaveda...

Ta oblak, poln slabe volje, brezupa.
Ta oblak se podi po mojih mislih,
in je vso luč zastrl.

Bo kdaj šel stran?
Mogoče.
Vseeno mi je, na to sem nehal misliti.
Ovenel je še zadnji cvet upanja...

[Coco*]

Prva je ful huda, zdanja tudi ni neki slaba!

[Princeska]

Kami, hvala za združitev

Amm, men je pa tretja všeč, metaforičen pomen oblaka, dobr. V prvi pa ne najdem smisla, ne vem kaj jo skupaj sploh povezuje...

[DiLeMa]

Meni pa je prva od Inferno čista perfekcija. To je takšna poezija, ki jo začutiš. Sploh pa pri poeziji ne gre za čisto logiko, gre za tista čustva, ki te obhajajo ob prebiranju. Ampak za take stvari je potrebna tudi neka mera dovzetnosti oz. je že tako, da različni ljudje stvari interpretiramo na različne načine.

Druga in tretja mi nista tako všeč, priznam.

[Princeska]

Ja, to je res, včasih majo(mo) sam poeti vse to v glavi kar pač hočejo(mo) povedat...

[Princeska]

[

[Sissy]

Danes med biologijo je tole nastalo.

Gledam v staro sliko.
V majhno punčko ki je več ni.
Zdaj se zaradi želje po lepoti
za življenjem v bolnišnici bori.
Jedla ni več dan do dva,
zaradi želje po vitkosti je stradala!
Postala je suha in kaj naj zdaj?
Vsi se le sprašujejo zakaj.
Ni več normalna in lepa punca, ki je bila zdrava.
Neke noči je v bolnišnici za vedno zaspala.

Zato vse punce pamet v glavo
mladost izkoristite za zabavo.
Vsaka izmed nas je na svoj način lepa
in nobena naj se k anoreksiji ne zateka.
Mladost je življenje,in življenje je dar.
Živite ga in si bodite sveta vladar.

[monni]

sissy ful lepo si napisala

[Sissy]

Hvala. Tko kt sm napisala tud razmišljam.

[monni]

Fajn razmišlaš. še posebej mi je ušeč tadrugi del k je tko kt ena misel al pa tko no...

[Sissy]

Me veseli, d ti je všeč

[Sissy]

Pa eno nujno vprašanje mam. A se komu tole zdi kej preveč za lase prvlečen, al pa preveč pocukran konc???

Glavni junakinji knjige sta Nina in Njuša, dekleti z žalostno usodo. Nina po smrti staršev živi pri zelo strogem stricu, Njuša pa je po maminem odhodu na zdravljenje zaradi mamil in alkohola spet prepuščena sama sebi. Njuša se potrebna tolažbe zateče k Nini in v trenutku pod mostom, ko je Njuša obupala nad življenjem obe prevali val spominov, in druga drugo začneta tolažiti kajti srečali sta se zopet prav na dan njunaega spoznanstva pred letom dni. In zgodba nas odnese leto nazaj, na dan njunega prvega srečenja. Njuša je spet prespala pod mostom, ker je bila njena mati tako pjana, in ji niti podrazno ni padlo na pamet, da bi ji pomagala. Pod mostom si je pogrnila spalno vrečo in gledala v nebo, ko je oddaleč zaslišala jok. Odšla je pogledat kaj se dogaja. Na sredi mostu je na tleh sedelo dekle in jokalo. Njušo je pritegnila njena pojava in ker ni imela kaj pametnega za početi se je začela pogovarjati z njo in ji želela pomagati. Nina je takrat iz samega obupa želela napraviti samomor, kajti starši so ji umrli v prometni nesreči, stric pri katerem je zdaj živela, pa je bil z njo zelo strog. Njuši je uspelo da je dekle opustilo to noro misel in razodela ji je tudi svoje težave. Odkrili sta, da sta si podobni in postali sta prijateljici, prijateljstvo pa je postalo nerazdružljivo. Bili sta si uteha in tolažba, ko sta potrebovali pomoč. Njušini prepiri z mamo so se nadaljevali in ta ji je poskušala preprečiti stike z očetom, ki je pred kratkim izvedel, da ima hčerko. Nina se je na vsak način želela odseliti od strica in dekleti sta se med počitnicami odločili, da skupaj pobegneta. Doma sta vzeli nekaj denarja, svoje prihranke pa dali na kup in se odpravili. Neka nenavadna stara žena jima je ponudila pomoč, ko ju je našla prenočevati na tleh v parku in dekletoma ponudila hrano in sobo za kak teden, pod pogojem da se doma javita. Punci sta sprejeli njene pogoje in po mestu sta skupaj opravljeli dela, ki sta jih lahko dobili in na tak način služili denar. Toda Ninin stric je na nek način izvedel kje je in prišel po Nino, in zaradi klofute na trgu mu je v obraz povedala vse kar si je mislila, na pomoč pa ji je prišla še Njuša. Ženička pa se je ponudila, da skrbi za punci če nimata kam iti in Ninin stric se je strinjal, sajs tako nehvaležno punco ni želel imeti opravka, bo pa še premislil, kaj se na socijalni da narediti, v tem primeru, da z nečakinjo ne bi mogla več živeti skupaj. Punci sta tako dobili zaslužene počitnice. K ženi je nek dan prišel na obisk njen sin in po daljšem času se je izkazalo, da je Njušin oče, in zahteval je skrbništvo za hčerko in za Nino, tako da bi dekleti lahko živeli skupaj.

[Princeska]

Sissy, lepo ti gre