394 replies to this topic

[Kami]

tole je pa res zanimiva tema in moram rečt, da se ne morem 100% opredelit.

Po eni strani se mi zdi, da take zadeve mogoče res ne bi sodile v knjižnico.
Po drugi strani, če ni v knjižnici še ne pomeni, da kako drugače ni dostopno - torej, kdor bo želel to brat, bo sigurno prišel do vsebine.
Po tretji strani, tudi še kaj hujšega je bilo verjetno napisano, pa je prav tako našlo mesto v knjižnici.
Kdo bo pa zdaj tisti, ki bo odločal kaj je huje: vojne grozote, pedofilija, mučenja, ... kaj ima mesto v knjižnici in kaj ne.

[_Planet_]

Imam se dva "komentarja" za nazaj:

BK

In težko verjamem, da se nikakor ne dobi NIKAKRŠNEGA dela, glede na to, da kolegica iz prehrambene industrije SPET išče sezonske delavce iz tujine, ker pri nas nihče noče obirat kumaric. In mojo mami (ki je upokojenka) so vabili, če pride obirat jabolka (oglas na društvu upokojencev), ker jih nihče drug noče.

Pred 14imi dnevi je stranka zaposlila delavca, pred enim tednom je delavec zjutraj ze klical, da ne bo prisel na delo, ker mu je pretezko in, ker on ne bi vec (in se kup enih izgovorov). Se odpovedi noce napisati ces naj jo kar delodajalec sam, bo on samo podpisal. Prisel je z Zavoda, mlad poba, ravno koncal solo. Kaj naj si mislim? Nic lepega no.

[Hevea]

No, tole definitivno ni otroška literatura za moje pojme, sploh ne razumem, zakaj sploh debata o izbiri police za tako knjigo.Če se jo da lepo med odraslo literaturo, potem ne vidim pretiranih problemov, med otroške knjige pa to ne sodi.

Sicer sem mnenja, da ni nič narobe, če je nekje dostopna tudi taka literatura - manj prijetna za branje, ki predstavlja drugo stran, tabuje etc. Ampak definitivno na ustreznih policah, da se (odrasel) človek zavestno odloči za tako branje, ne pa, da dobi tole servirano devetletnik v "otroškem" romanu.

Aja, pa še to: ne zdi se mi, da bi bilo zaradi tega romana Mala potrebo črtati iz bralne značke in nevemčesa še, ena bedarija pomojem ne zmanjša vrednosti njegovih prejšnjih del. Je bilo pa tudi meni kdaj neprijetno ob branju njegovih del, ampak ne vseh.

[_Planet_]

Nisem vedela, da ima Vitan Mal taksno zgodovino. O.o Meni je ostal v lepem spominu s Sreco na vrvici in sem sedaj prav presenecena. O.o
Sem pa podobnega mnenja kot Kami.

[Kinky]

Pred 14imi dnevi je stranka zaposlila delavca, pred enim tednom je delavec zjutraj ze klical, da ne bo prisel na delo, ker mu je pretezko in, ker on ne bi vec (in se kup enih izgovorov). Se odpovedi noce napisati ces naj jo kar delodajalec sam, bo on samo podpisal. Prisel je z Zavoda, mlad poba, ravno koncal solo. Kaj naj si mislim? Nic lepega no.

No, to je pač samo en primer, in seveda dopuščam možnost, da je veliko ljudi zabušantov, ki bi poprijeli za samo določena dela (recimo pisarniška), ampak so pa tudi drugi.

Nekoč mi je znanka povedala, da je šla delati sezonsko delo, mislim, da je šlo za obiranje nekih borovnic, ameriških. In je rekla, da so jih izkoriščali non stop, gospodar je baje sam pobral tiste lepe borovnice, na doseg, oni so pa morali pobirati tiste najslabše, baje da so delali še v nemogočeih razmerah, brez malice, odmora, v vročini, vse roke so imeli ranjene.

In ja - vsi primeri niso taki, ampak ni pa vedno samo vse črno, ni vedno res, da ljudje nočejo delati, če se jim ponudi delo. In ja, potem uvažajo delavce iz Slovaške, ki to počnejo z veseljem, saj bi za isto delo doma dobili 5 krat manj denarja (na pamet pišem), poleg tega je pa pri nas še sistem sociale tako gnilo urejen, da dobiš 200 evrov, če si doma in se praskaš po riti (v nekaterih primerih).

Pa še to - jaz sem kot šudentka opravljala vse vrste dela, in eno je bilo tudi na Agro Gorici, kjer sem - plela radič. In vam povem, to so bili moji 3 najhujši dnevi v življenju (potem sem nehala, ker nisem zdržala, pa še mama je rekla, da mi da ona raje tisti keš, kot da se uničujem tam). Začeli smo ob 6h zjutraj, na soncu, vročini, hrbet me je bolel za umret, neznosti in krvavi žulji na roki, povrh vsega so nas pa še ŽRLE neke mušice, ki so letale tam naokoli.

Toliko z moje strani, se ne postavljam na nikogaršno stran, samo pišem, da sta vedno dve plati zgodbe, ter da ni vse za metati v en in isti koš. In lahko je pametovati iz toplega kavča nekje. Tukaj ne mislim nobene od vas, tako da prosim, ne se najt v mojem pisanju, samo na splošno govorim.


Peace.

O Malu bom pa kasneje malo bolj prebrala.

[_Planet_]

Edit: se to - svoje zgodbe nisem napisala v celoti, ker vsega pac ne morem pisati na javni forum - clovek je vedel, v kaj se podaja (z vsemi pikami in vejicami).

[Zoey]

tole kroži po mailu:

Posreduj naprej v razmišljanje ali retardiranje slovenske družbe:

prof. dr. Miro Cerar
Škodljiva prepoved sosedske pomoči
V prvem tednu tega leta smo preko medijev izvedeli, da pripravlja Vlada
predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v katerem se
med drugim omejuje tudi t.i. sosedska pomoč. Če držijo povzetki medijev,
smo tako priča še eni norosti, ki jo bo nad svojimi državljani zagrešila
oblast. Vse skupaj bi nas moralo biti sram.
V času, ko se soočamo z dramatično negativnimi finančnimi, ekonomskimi,
socialnimi in drugimi pokazatelji, ostaja ena najpomembnejših opornih točk
našega družbenega sobivanja prav medčloveški odnos. V času krize, ko se
znaten del prebivalstva sooča z materialno revščino, ko kronično zmanjkuje
optimizma in zaupanja v državne institucije in se kopičijo vse druge vrste
problemov in težav, moramo predvsem paziti, da ostanemu ljudje, človečni v
tolikšni meri, da bomo v stiski priskočili drug drugemu na pomoč. Seveda v
tem pogledu ne smemo pričakovati idile, kajti ko zmanjkuje materialnih
dobrin in upanja, se ljudje pogosto obnašamo sebično. Toda na srečo
Slovenci vsakodnevno dokazujemo, da kljub naši potrošniški obsedenosti in
pregovorni zavistnosti še vedno premoremo dovolj solidarnostnega čuta, da
bližnjemu ali daljnjemu v hudi stiski le priskočimo na pomoč. Z denarjem,
s kakšnim dejanjem, s toplo besedo ali čim drugim. Včasih pomagamo
sorodniku, včasih sosedu, včasih invalidu ali neznani družini, ki preko
medijev prosi za pomoč, včasih obubožanim v potresu ali poplavi in včasih
tudi lačnim in prizadetim v drugih državah in na drugih kontinentih. Gre
za tisto temeljno odzivnost, ki nas dela človečne (humane) in zaradi
katere se, kadar jo v sebi prebudimo in udejanjimo, počutimo najbolje. Ko
doživimo takšno ali drugačno nesebično pomoč, se zavemo, kako pomembno in
prijetno je biti človeku človek.
Kot je znano, je slovenska država posebna tudi zato, ker v državni himni
izraža zavezo dobrososedskim odnosom: Ne vrag, le sosed bo mejak. Resda
gre tu za stremeljenje po dobrososedskem odnosu med (Slovenci in)
sosednjimi narodi, toda v resnici je tako, da je lahko katerakoli družba
zdrava in uspešna le takrat, ko tudi njeni posamezniki gojijo pretežno
dobrososedske odnose.
Teh odnosov pa ne more ustvariti pravo. Te odnose ustvarjamo in negujemu
ljudje z vsemi svojimi bolj ali manj subtilnimi socialnimi tkivi. S
pozdravom, pogovorom, nasmehom, morebiti igro ter nenazadnje tudi s
sosedsko pomočjo. Kjer takšnega tkiva ni, kjer bližnji ali daljnji sosedje
le še nemo in brezosebno hodijo drug mimo drugega, tam družba umira. Tam
ni več sosedov, znancev ali prijateljev, pač pa so le še premikajoča se
trupla, ki se ne zavedajo, da jih je človeškost že zapustila. Da ne bi
postali takšna živa trupla, moramo ostati čim bolj človečni ter kljub
naglici, razdraženosti, jezi, žalosti in drugim oblikam nemira in bolečine
v sebi venomer znova obujati tiste pozitivne in plemenite človeške
lastnosti, ki nas povežejo z drugimi in nam bistveno dopolnjujejo smisel
zemeljskega življenja.
Ena temeljnih značilnosti tega sveta je, da se kakovostne stvari dolgo
gradijo, porušiti pa jih je mogoče v trenutku. To velja še posebej za
medčloveške odnose. Tudi za medsosedske. Tu nam ekonomska in socialna
kriza prinaša poseben izziv. V času, ko se povečuje brezposelnost,
zmanjšujejo plače, povečuje revščina in poraja vedno več negotovosti in
strahu, lahko postanemo drug drugemu (še) boljši sosedje. Ta čas nas
preizkuša tudi v tej smeri. Ali se bomo še bolj zaprli vase, ignorirali
druge ter poskrbeli zgolj za sebe in svoje družinske člane, ali pa bomo
zmožni ohranjati in v še večji meri razviti tudi sočuten, solidaren in
spodbuden odnos do bližnjih in daljnjih sosedov (na nek način smo v tej
naši Sloveniji kar vsi sosedi drug drugemu).
Žal Vlada očitno meni, da kriza ni dovolj. Zdaj nas bo preizkusila še ona.
Seveda s pomočjo zakona. Kako znano in predvidljivo. Na ta način bo
omejila možnosti medsosedske pomoči. Zakon bo predpisal denarne sankcije
za podjetnika, ki bo na področju svoje zasebne dejavnosti pomagal sosedu.
V času, ki naravnost vpije po vseh drugih in drugačnih finančnih,
ekonomskih in socialnih ukrepih, bo oblast udarila tam, kjer bo naredila
nepopravljivo škodo. Po lastnem družbeno-moralnem tkivu, kolikor ga je še
ostalo. Po ljudeh, ki s(m)o si sosedje. Ali gre pri tistih, ki so se tega
domislili za popolno izgubo etičnega čuta in empatije, ali za popolno
nepoznavanje psiho-socialnih dejavnikov - vse to niti ni več toliko
pomembno. Zdaj smo Slovenci že tako navajeni vseh teh družbenih
ekperimentov, da skorajda nihče več ne opazi, kaj se tu v resnici dogaja,
kaj šele, da bi povzdignili glas in spregovorili v prid zaščiti zdravi
pameti. Zato nas je res lahko sram.
V času, ko bi morala oblast iskati (in najti!) najrazličnejše spodbude za
razvoj podjetništva in za večjo konkurečnost našega gospodarstva, se torej
ukvarja (tudi) s tem, kako zakonsko prepovedati ali omejiti t.i. sosedsko
pomoč. Kot da vsa (do)sedanja zakonodaja ne omogoča izterjave zadostne
količine davkov ter učinkovitejšega odkrivanja in sankcioniranja dela na
črno, predvsem pa - kar je bistveno večji problem - korupcije ter
gospodarskega in podobnega kriminala.
Omejitev dela na črno v okviru t.i. medsosedskih razmerij je z vidika
reševanja države kapljica v morju, z vidiki poslabševanja medčloveških
odnosov pa pravi niagarski slap onesnažene vode. Gre še za en manever -
zavestni ali nezavedni - preusmerjanja pozornosti z resničnih problemov na
bolj ali manj zanemarljive. Če bi bilo na ravni političnih in gospodarskih
elit dovolj poštenosti in volje, bi bila naša država danes mnogo bogatejša
in ekonomsko uspešnejša, ljudje pa bi bili bolj razumevajoči do težavnosti
izvajanja oblasti ter do splošne nuje zategovanja pasu v času svetovne in
domače krize. Tako pa v nebo vpijoče družbene krivice in odsotnost volje
na strani družbenih elit, da bi identificirala svoja zdrava in bolna jedra
ter obojim namenila tisto, kar jim gre, državo še vedno pogreza v mlakužo.
Zakonska omejitev sosedskega >dela na črno< naj bi po besedah pristojnega
ministra prinesla prepoved sosedske pomoči s strani vsakogar, ki je
>profesionalno v nekem poslu in bi iz naslova te dejavnosti vršil sosedsko
pomoč.< Prepoved bo veljala v primerih, ko bo delo vezano na dejavnosti
pravne osebe ali samozaposlene osebe ter v primeru opravljanja dela na
napremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti.
Minister pravi: >Če je nekdo profesionalno v nekem poslu in bi iz naslova
te dejavnosti vršil sosedsko pomoč, to ne bo dovoljeno.< Konkretno to
pomeni, da vam nek sosed, ki denimo opravlja samostojno dejavnost kot
frizer, ne bo smel doma brezplačno urediti pričeske. Če vam torej za svojo
storitev ne bo izdal računa, bo plačal kazen 2.000 evrov.
Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da se zavedajo nekaterih odprtih
vprašanj oziroma možnih težav pri zagotavljanju nadzora nad izvajanjem
takšnega zakona. Tako naj bi bila sosedska pomoč še vedno dopustna v
primerih, ko med sosedi obstaja določena bližina v smislu prebivanja. Pri
tem še ni jasno, ali bodo pristojni nazdorniki to bližino merili v
kilometrih ali v človeških odnosih, vsekakor pa naj bi ministrstvo do
uveljavitve zakona našlo v tem pogledu rešitve, ki bodo izvedljive.
Problem je seveda tudi, kako naj bi denimo inšpektor nadziral, ali zasebni
frizer brezplačno ureja pričesko sosedu (s katerim ni v zadostni bližini),
če se to dogaja v stanovanju, kajti kot vemo, ustava zagotavlja
nedotakljivost zasebnosti stanovanja, zato inšpektor ne more kar vdreti v
hišo in oglobiti takšnega >kriminalca<, tj. soseda - frizerja.
Toda resnični problem sploh ni v takšnih in drugačnih zakonskih
formulacijah ter v iskanju realnih možnosti za izvajanje zakona. Problem
je v miselnosti, da je treba sedaj po državljanih, med katerimi je vedno
večja množica takšnih, ki jim ta država ne omogoča, da bi sploh lahko
zakonito zaslužili za svoje normalno preživetje, udariti še s takšno
ponižujočo obliko nazdora in sankcioniranja t.i. dela na črno. Ali bomo
zdaj spodbujali že to, da bo sosed ovajal soseda? Ali bomo preprečevali
brezplačno POMOČ, ki jo bo dobronameren posameznik na opisani način
ponudil sosedu oziroma njegovi družini? Ali torej nekdo, ki poklicno
opravlja neko dejavnost, te ne more in ne sme opravljati za soseda
brezplačno, zgolj kot prijateljsko, solidarnostno pomoč? Ali nam zakon
sploh sme prepovedati, da delujemo prostovoljno in brezplačno v prid
sočloveku, sodržavljanu?
Opisana ideja, ki jo vsebuje predlog zakona je družbeno destruktivna, zato
upam, da se bo v prihodnjih dneh in tednih kritično oglasilo čim več
državljanov, ki bodo ministrstvo in Vlado pozvali, da od predlagane
zakonske zamisli odstopi ter raje bolje nadzira samo sebe in vse tiste, ki
so davkoplačevalce v preteklih desetih ali dvajsetih letih nesmotrno ali
nezakonito prikrajšali za stotine ali celo tisoče milijonov evrov.
prof. dr. Miro Cerar
miro.cerar@pf.uni-lj.si

[Kinky]

V včerajšnji oddaji preverjeno je bil prispevek o Vitanu Malu, in njegovi zadnji knjigi, o kateri je bilo govora tudi na forumu. A je katera gledala? (zadnji prispevek je bil, če najde katera link)

[Christianne]

Nisem gledala, ampak bi. Škoda, ker ni več prosto dostopna oddaja na netu.

Se pa spomnim, da je bil Mal pri nas na šoli, ko sem bla tam nekje, 6. ali 7. razred in se nam je ful hitro priljubil. Zelo je bil do vseh prijazen, ima občutek za delo z otroki...smo pa šele kasneje izvedeli za njegove "težave". No, skratka. Prebrala sem odlomek te sporne knjige in ... to ni za otroke :S

Druga njegova knjižna dela so bila pa meni prav fajn takrat v OŠ in so vsekakor primerna za bralno značko ipd.

[Sinnaia]

Kakšne "težave"?

[Christianne]

Mislila sem tožbo oz. javno razkrinkanje, da je pedofil.

[Kinky]

Včeraj je povedal v posnetku, da je bil obsojen pogojno, in sicer, ker je nekega fanta (mislim, da je bil celo sorodstveno povezan z njim) slikal nagega, češ . . . da je potreboval model za naslovnico svoje knjige.

Zanimivo mi je bilo tudi, da ko ga je novinarka direkt vprašala, da če je pederast in pedofil, ni direkt zanikal, ampak je glede tega nekaj mutil.

V glavnem, nekatere od njegovih knjig so čudovite (Sreča na vrvici, recimo), ampak večina teh, ki so nastale pod njegovimi prsti v zadnjih letih, so ZELO neprimerne za otroke.

On pravi, da se je to, kar je v zgodbi zgodilo res (ko starejši moški posiljuje fantka).

Varuhinja človeških pravic mu je postavila vprašanje, da zakaj potem tega zločina ni prijavil, če je opisoval resnično zgodbo, pa je spet nekaj mutil.

V glavnem, meni je deloval preko tega posnetka ZELO neprijeten možakar.

[Christianne]

Ma sploh ne vem, kaj naj si mislim o njem. Čudak

[Braunkopf]

On pravi, da se je to, kar je v zgodbi zgodilo res (ko starejši moški posiljuje fantka).

Varuhinja človeških pravic mu je postavila vprašanje, da zakaj potem tega zločina ni prijavil, če je opisoval resnično zgodbo, pa je spet nekaj mutil.

Sicer posnetka nisem pogledala, pa si vseeno lahko predstavljam vsaj ene par situacij, ko je skorja boljše biti tiho glede takih stvari.

1. Lahko, da je opisoval lastno štorijo, kako je njega nekdo zlorabil. Ker gre za zelo boleče spomine morda ni šripravljen o tem odkrito govorit.

2. Mogoče je sam koga zlorabil. Precej logično, da sebe noče razkrit.

3. Lahko, da je otroke zlorabljal kdo iz njegove družine, ki pa je medtem že umrl (kak dedek, stric, sosed celo) in meni, da nima smisla "blatit" ime umrlega (jaz sicer bi, fuck the dead).

4. lahko, da je otroke zlorabljal kak pomembnež a.k.a. Baričević. S tem, ko nanj opozoriš si lahko nakoplješ težave in ogromno zamer , osumljenega pa seveda ne bodo nikoli zares preiskali, osbodili, ali, bog ne daj, zaprli.


Itd.

[Braunkopf]

Samo ja, je bil pa tudi pri nas v OŠ na obisku in so mi starši doma povedali, da je baje bil osumljen pedofilije.


Kaj pa vem ... Mogoče je pa res ena tanka linija med dobronamernima skrbjo in interesom za otroke, pa tisto pedofilsko ...