19531 replies to this topic

[Jinadaze]

Slabe volje sem, na jok mi gre. Skos mam za delat za faks, ker pač sama hočem vse in čimboljše nardit, zraven še delam druge stvari, da mi slučajno ni dolgčas , in mi ne ostane nič časa za social life, ali mi pa energije zmanjka. Odkar je letos faks, sem bla mogoče dvakrat zunaj. Sploh ne znam uskladit vsega, gnoj sem.

[krneki]

Groza me je. Res, skoz bolj ku razmišljam...
Mam še leto faksa, mal več, pa pol kar bom vlekla časa z diplomo.
Pol pa neka služba, skoz vsak dan treba hodit nekam za 8 ur. Obol, res. Kako bom preživela da se neko obdobje v mojem lajfu zaključuje (za nekaj časa - podiplomca mislim it...) in ljudje iz tega obdobja bodo enostavno izginli.
In pol neka služba. Tam maš samo sodelavce...nobenih hudih prilik za plest neke stike itd... In kaj pol pridem domov in zdej naj si še kosilo kuham...
Ja vem razvajena oz. komfortna sm na polno. Navajena da mam triljon sekund časa zase. In pol ko bo služba bo pa to tko ko da bi odrezal.
In pol družba pričakuje od mene še da bom neka gospodinja pa rojevala otroke in se zapostavila za nadaljnih 20 let?

My ass, ni šans.

Mislim da se bo zaključilo pri prestopu iz kategorije "Vzdrževano prebivalstvo" v "nevzdrževano davkoplačevalsko prebivalstvo".

[redkvica]

Odpri svojo firmo in delaj kolikor in kadar in kar ti paše (yes, i know, easier said than done)

[Olivija]

Ni otročje. Jst bi ji nesla kako simbolično družbo, za spomin oz kot 'družbo', recimo v izraelu dajejo na grobove kamenčke, na en kamenček kaj napiši pa ji ga tja nesi. Lahko ji narišeš eno mačko na kamen gor, pa ji ne bo več dolgčas.

[_M_]

Sally in ostale, ki se bojite službe - če bi jst vedla, da bo to obdobje tolk lepše, mirnejše, varnejše od tistega študentskega (ki je bilo pri meni vse kaj drugega, v bistvu mi je bil faks bolj zadnja briga), bi si zapolsitev iskala že vsaj 2 leti prej in nikakor zapravljala let s podaljševanjem statusa v nedogled, ker od tega na konc nimam nič. Bi imela vsaj kako leto delovne dobe več... Ne vem, men je super, čeprav je delo ornk stresno, mi je všeč, kolektiv je OK, občasno se tud privat družimo, itak sem pa tud jaz precejšen samotar in mi več druženja niti ne paše. Sprevidiš pač, da si vsak ustvari svoje življenje, zato se s prijateljicami nič grdo ne gledamo in nobenih zamer ni, če se pač pol leta ne dobimo, ampak smo na vezi preko vseh ostalih možnosti za komuniciranje. Meni najbolj paše, da imam popoldne čas zase, poleg tega hodim 2x na teden še v Lj na predavanja, mam izpite, čez vikend si pa z mojim velikokrat mal več privoščiva, greva se kak mal razvajat, na izletke, v trgovine itd, alpa sva tud samo doma in se relaksirava...
Otroke boš pa imela, če jih boš želela, ane, in takrat ti skrb zanje definitivno ne bo odveč, če ne, jih pa nimaš, a ni tako?

[_Planet_]

^^

Se strinjam z _M_. Meni tudi ni jasno, kaj vam tako pase v soli. Sem komaj cakala, da se znebim faksa, sej ne, da me ni zanimal, ampak tista vecna negotovost, nikoli nisem mogla v miru nekam iti, ker sem vedno imela v glavi "sedaj bi se lahko ucila" (seveda sem bila pridna obiskovalka studentskih zabav in drugih prireditev, sem pa na ta racun tudi dvakrat pavzirala - mi ni niti slucajno zal, slabo vest sem pa vseeno imela). Sedaj imam sicer svojo firmo, tako ne delam od osmih do stirih in potem izklopim, vendar vseeno veliko bolj razpolagam s svojim casom kot sem prej...ze res, da kdaj za vikend delam samo to pomeni, da me recimo v sredo in cetrtek ni in mi ni problem splanirati obiska koncerta/dopusta/razno, ker tocno vem, da nisem od nikogar in nicesar odvisna, imam svoj vir dohodka, kaj se ostane velikim?
In ne vem, zakaj s sodelavci/poslovnimi partnerji ne bi mogla navezati stikov? Ravno tako se druzimo, se skupaj zabavamo itd..
V nasprotju z _M_ mene sicer moti, da se s prijatelji ne dobivamo pogosto, ker mislim, da bi slo, ce bi hoteli, ampak to je ze druga zgodba, je ne povezujem nujno s sluzbo. Vedno bolj imam namrec obcutek, da je v danasnjem svetu postalo "fensi" razlagati, kako si "bizi".

Kar se pa otrok tice jih ne planiram iz mnogih vzrokov, tako da to poglavje ni problematicno.

[bellini]

Mene je predvsem strah, ker ne vem kaj me čaka. Imam še en teden preden nastopim s službo in ni ga dneva, ko se sprašujem ali sem sposobna opravljat to delo oz. mi je fax dal vsaj delček tistega kar bom potrebovala.

Še ena spoved. Zmanjkalo mi je papirja in si ne morem stiskati skripto, da bi se začela učit za izpit. Preko ekrana mi je pa tako zelo mučno brat, da raje grem čistit hišo Pa bo spet mimo vikend, ko bi imela lep čas za učenje.

[Jinadaze]

Jaz pa komaj čakam, da začnem hodit službo. Glede na to, kaj bom delala, bom itak celo življenje delo nosila domov, in pač ne bo urnik trajal 8 ur, ampak vseeno.

[Kinky]

bellini, pač mogoče se boš na začetku malo lovila, ampak kmalu pridejo izkušnje, zelo dragocene. Seveda si sposobna, fax ti je dal veliko znanja, le v prakso ga moraš postaviti. Vse najboljše.



Tako čas na faxu kot čas, ki sledi, imata svoje prednosti in slabosti, zagotovo. Jaz mislim, da se da iz obeh obdobij veliko potegniti, če se malo potrudiš. Jaz sem študentsko življenje izkoristila na ve možne načine, pa tudi zdaj mi ni slabo. Sally - pravijo, da je 30 kot 20, samo z denarjem. (no, zame to ne velja, ker vse zagonim za uživancijo in hobije, ampak saj ravno v tem je point).



Moja spoved: obkrožajo me nekateri zelo dolgočasni ljudje, ki niso sposobni normalne komunikacije, in na moj 5 minutni monolog odvrnejo samo: DA. LOL Ali pa na FB dobim komentar: .

[_M_]

bellini, če imaš faks iz istega področja, kot boš imela službo, je že veliko; ker definitivno neko osnovo imaš. Jaz sem začela s to službo čist na suho, brez kakršnekoli teoretičen osnove iz ekonomije ipd, zato sem imela še toliko večji strah, kako se bom lahko vsega tega naučila in obvladala. K sreči je moja šefica super, tako da mi je že takoj po začetku samostojnega dela dala vedeti, da mi gre super in so zadovoljni z mano in to mo je ogromno pomenilo in pomagalo, da sem postala dovolj samoazvestna na tem področju in zdaj vem, da mi gre dobro.

[_Planet_]

bellini, pač mogoče se boš na začetku malo lovila, ampak kmalu pridejo izkušnje, zelo dragocene. Seveda si sposobna, fax ti je dal veliko znanja, le v prakso ga moraš postaviti. Vse najboljše.
Tako čas na faxu kot čas, ki sledi, imata svoje prednosti in slabosti, zagotovo. Jaz mislim, da se da iz obeh obdobij veliko potegniti, če se malo potrudiš. Jaz sem študentsko življenje izkoristila na ve možne načine, pa tudi zdaj mi ni slabo. Sally - pravijo, da je 30 kot 20, samo z denarjem. (no, zame to ne velja, ker vse zagonim za uživancijo in hobije, ampak saj ravno v tem je point).

True, true, true...

Moja spoved: obkrožajo me nekateri zelo dolgočasni ljudje, ki niso sposobni normalne komunikacije, in na moj 5 minutni monolog odvrnejo samo: DA. LOL Ali pa na FB dobim komentar: .

Ah, kako vem, kako se pocutis, mene so ze zdresirali in sem sedaj tiho, ker mi res ni vec za nabijati monologov v steno. In potem smo tiho in se gledamo. La vita e bella.

[bellini]

Jup, saj jaz tudi računam na to, da ne morem vsega obvladat že prvi dan. Hvala pupe.

[Jinadaze]

Jaz ne vem, a je enim ljudem normalno, da odgovorijo na mail/sms v dveh dneh, al kaj. Za popizdit.

[krneki]

Punce, moram rečt da ste me kar malo pomirile, res...

No jaz ne vem kako se bo življenje zasukalo, je pa trenutno več opcij. Ena je ziher, dve leti pa pol bom delala v Kranju. Dobla sem štipendijo, tko da to je to.
Potem pa sta opcije dve...Ena je da mi bo v tujini tak všeč, da se bom po 2 letih in pol delovnih izkušenj poslovila od naše podalpske deželica in šla služit trikrat večje denarce s svojo izobrazbo ven, kot bi jih zaslužila tu (IN NE, STANDARD NI PRAV NIČ VIŠJI.)
Druga je pa ta da bom v tej službi ostala do dopolnjenih 5 let, naredila izpit nek, ki ga rabim in se spravila odpirat svoje podjetje. Kar bi storila, samo kaj ko, kot ste že rekle: easier said than done :S
tretja je še da bom pustila to službo in šla kam drugam. Ampak to štejem kar pod prvo
Vmes bi blo pa v teh letih službe fajn še doktorat narest in to je to.

Kje bo kaj druženja, ljudi - bogsigavedi, očitno se bom morala pustit presenetit. Včasih se mi zdi, da ko končaš faks pa res nehaš bit "mlad", in postaneš "star in odgovoren" - stupid, I know. Samo tk se pač počutim. :S

Ta forum mi včasih res tok pomiri da sploh povedat ne morem, zakon ste, res!

[Olivija]

Moja spoved je da sem v tem sončnem dnevu v pižami in najbrž ne bom šla nič ven.

Da se nič ne premaknem v smeri da bi pisala profesorjem iz cl. university, ker ne vem kaj naj nardim, a bi lahko 2 leti študirala v us al ne.

Da pogrevam 2 leti staro župo, ker me razkuri, da reče tako stvar, kaj naj jst nardim. Neprijetno presenečenje na neprijetno presenečenje, obžalovanja vmes pa kaki svetli žarki in dobri dnevi. Worth keeping? Worth keep tryng?

[SiQsI]

Toooook mi je žal, da ne morm žurat dons, ker nisem še čisto zdrava...

[Jinadaze]

Mami mi je pozabila kupit sezamove ploščice (obsedena sem z njimi), in zdaj sem primorana jest neko čokoladno sranje, pfuj jebemti.