1525 replies to this topic

[Kami]

 

sem nekje na polovici, pa moram reči, da še nisem čisto padla not.

Je pa precej "predigre" .... da vse razloži, postavi temelje.

[Dragica]

Po dolgem casu sem prebrala knjigo, Divjo, od Cheryl Strayed. Zelo mi je bila vsec. Moram spet zacet brat.

[_Planet_]

Ne najdem ustreznejše teme: od kod izbirate knjige za predšolske otroke? Malo mi zmanjkuje idej. (Morda
bi lahko imeli svojo temo za otroške knjige).

[Kami]

Tine in Bine
Kapitan volkec
Kekec
Bi se gnetli na tej metli,Zverjasec,... (in vse od te pisateljice)
Slikopisi (za ucenje braja)
Svetlana Makarovic

Drugace pa imajo v knjiznici ponavadi lustne oddelke in sta jih kar sama izbirala po platnicah.

[tasika]

Jaz sem imela ful rada Kosovirja na leteči žlici ampak mislim, da sem že bila v šoli.  

[_Planet_]

Kosovirja sem tudi jaz rada prebirala, imam pripravljeno knjigo, ko bo malo večji, sedaj gredo najbolj v promet knjige, ki jih omenja Kami, Zverjašček se mu je usedel v srce, sploh po lutkovni predstavi.

Kami, ja ponavadi si sam izbere enostavnejše slikanice v knjižnici, jaz pa naberem malo daljše pravljice za branje pred spanjem. Opažam, da mu je blizu Anja Štefan, od ilustratork pa Reichmanova.

[Kami]

 

Ljubiteljem trilerjev priporočam v branje Dekle na vlaku. Knjiga se neverjetno hitro bere in je dobra razbibriga.

Zanimiv je tudi način pripovedovanja, saj so tri pripovedovalke in se menjajo po poglavjih.

 

Kmalu pride tudi film.

[Errol]

A Grimmove pravljice so že iz mode? Ko sem bil majhen, sem jih imel ful rad.

[Kami]

Če kdo potrebuje idejo za knjigo:

 

O branju iransko-nizozemske, sirsko-nemške uspešnice:

Kader Abdolah, Hiša ob mošeji;

Rafik Schami: Mračna plat ljubezni.

 

Prav nič me ne moti, da sta knjigi, ki sem ju prebrala v zadnjem času, izšli v izvirniku — in slovenskem prevodu — pred nekaj leti. Aktualni sta. Večni. Dobro spisani. Kruti, očarljivi, osvobajajoči. Aktualni tudi zato, ker opisujeta dogajanje v Iranu in Siriji. Napisala sta ju Iranec in Sirijec, ki že dolgo živita na Nizozemskem oz. v Nemčiji.

Pri meni jima je skupna tudi oznaka “nujno branje za Slovence”. Nujno za vsevedne domoljupce, ki se bojijo vseh, v katerih se ne pretaka slovenka kri.

Saj vem, da ne bo zaleglo. Postrojavanje ob knjigah odpade. Ker pa nikoli ne veš, naj upanje ostane. Priporočam vsem. Radovednim, odprtim, melanholičnim, zdolgočasenim, depresivnim, veseljakom. Skratka, odprite ti dve knjigi in pustite, da vas pobožata. Vedno znova.

Perzijske preproge in plemenitost

Moj izvod Hiše ob mošeji je dobila draga oseba za rojstni dan. S solzami in začaranostjo vred. Kupila sem še nekaj izvodov za izbrance.

Dogaja se med iransko revolucijo konec 70. let. Avtor Kader Abdolah jih je doživel na lastni koži. Rodil se je leta 1954 v Iranu kot Hosein Sadžadi Gemagami Farahani, študiral je fiziko, bil proti šahu Pahlaviju in pozneje proti Homeiniju, leta 1988 je dobil politični azil na Nizozemskem. Njegov psevdonim je sestavljen iz imen dveh umorjenih prijateljev.

Središče dogajanja je hiša. Ob mošeji. Aga Džan, trgovec s preprogami, je srce in glava družine in sveta. Njegovo življenje se odvija med hišo in bazarjem. Tkejo preproge, za navdih so jim ptice. Duhovne vrednote se skozi čas in med prevrati ohranjajo. Vmes kdaj zazija kak medgeneracijski in politični prepad.

Jezik romana postaja vse bolj kompleksen, prepreden z nitmi magičnega in mitičnega. Iran se modernizira, ozira se Ameriki, koketira s socializmom. Eksekucije, izgoni, skrivanja. Stanovalci hiše so akterji ter žrtve in priče.

A tudi po tektonskih preizkušnjah plemenitost ostane. Četudi se zdi, da jo je novi čas s svojimi junaki vmes načel in poteptal. Zgodbe junakov se prepletajo in spletajo v mistično vero, ki ni vezana samo na institucijo. Ohranja vrednote in srčnost. Čutnost puhti na vsakem koraku. Presega ljubezen. Med živimi in mrtvmi.

 

Nemirni svetovi

Še zdaj me spreletava srh, ko ponovno berem zgodbo o dveh bratih. Preživeli brat bi mrtvega rad pokopal. Njegova srčna trma zlepa ne popusti. Ni kaj, vedno aktualna zgodba, se vam ne zdi?

 

Posebej opozarjam, da avtor takole popisuje režim, ki ga je naredil za begunca, azilanta, izseljenca. Zgodba niti za trenutek ni črno-bela. Hiša ob mošeji me je očarala, druge besede ne najdem, pustila v globoki tišini. Zazibala me je v melanholičnost, stakno iz finih in barvitih perzijskih tkanin. Pokrajino, kjer se roman splete, vidim kot rajski vrt. Da se razumemo: dobesedno kot možnost, da je lahko tu in sedaj.

Ne vlečem na silo skupaj obe knjigi. Prav gotovo jima je skupno več kot to, da sem ju prebrala eno za drugo. Skupna jima je tradicija, metaforika, mit, mističnost — spleteni v neverjetne zaplete in razplete. Obe navdajata z duševnim mirom. Tudi mene. Kljub krutosti sta me harmonizirali s svetom. In z nemirnimi svetovi v meni.

304 poglavja

Mračna plat ljubezni je skoraj tisoč strani (in 304 poglavja) dolg zalogaj, ki ga je avtor sirsko-nemški pisatelj Rafik Schami (rojen 1954 kot Suheil Fadél) pisal 34 let — po zgodbi, ki jo je slišal od matere ob svojem dokončnem odhodu iz Sirije v Nemčijo.

Njegov roman terja pozorno branje. Družinske zgodbe so tako podrobne, da sem si sproti pisala in risala družinska debla, pa so mi kljub temu povezave uhajale.

Rana in Farid, sirska Romeo in Julija, sta zadnja v bojni liniji družin Šahin in Muštak. Sovražijo se že stoletja. Njuna prepovedana ljubezen dokazuje, da ni res, da lahko muslimani in kristjani počnejo skupaj vse — se bojujejo, trgujejo, umirajo, žalujejo, samo ljubiti se ne smejo.

V multikulturnem Damasku se romansirano prepletata tudi mitologija in metaforika. Predvsem v neomajni ljubezni. Rani in Faridu to daje moč, tudi na robu preživetja, da vztrajata in se v tuji deželi na koncu združita. Vmes so zapleti brutalnih razsežnosti. Konkretnih, prav nič mitskih in metaforičnih. Moški so večinoma ujeti v vloge družinskih poglavarjev, zaslepljeni od moči in tradicije. Neomajno prepričani v svoj prav, otroško trmasti v tako pač mora biti. Ženske pa podrejene, senzibilne, iznadljive. Moško neomajnost preživijo s skoraj mistično močjo. Seveda obstajajo izjeme, kot vedno.

Še ena točka, kjer se večina kultur lahko poenoti ali vsaj prepozna. V trmasto zakoličenih razlikah med močnimi, a čustveno nerazvitimi voditelji in pretkanimi ženskami iz ozadja.

Vem, tako stereotipno se bere moj zapis. Toda že dejstvo, da sta avtorja moška, me spodnaša v postavljanju jasno začrtanih zidov. Oba romana rušita zidove in meje vseh vrst.

“Vse je mogoče,” mi nenehno šepetata s knjižne police. Prav vse.

[Kami]

ZIMSKO MORJE

 

 

Priporočam ljubiteljicam Outlanderja oz. vsem, ki imajo radi romance, ki se vrtijo okoli pomembnih zgodovinskih dogodkov.

Je zmes sodobne zgodbe in zgodbe jakobitov leta 1708 (in ne jakobincev, kot je zapisano v knjigi).

Mene je čisto prevzela in je zlepa ne bom pozabila.

Knjiga ima dva dela

[_Mayckica_]

Iz kje ve naročate knjige, našla sem eno katera se mi zdi popolna za dopustniško branje in bi jo rabila do konca tedna, tako da ne vem če se mi sploh splača gledati amazon itd? Našla sem jo na emki, je še kakšna druga stran, gre se pa za knjigo Izbira od Kiere Cass (selection)

[Anouk]

Svoh bo do konca tedna, poskusi v kaksni lokalni knjiznici, knjigarni ali pa na slepo sreco v kakem antikvariatu. 

[_Mayckica_]

Problem je ker delam od 8h do 18h in nimam časa da bi šla naokrog gledat... Pri emki piše da je previden čas dostave med 31.8. in 1.9. tako da mislim da bom kar tam naročila

[Kami]

Včeraj sem začela brat Ogenj rit in kače niso za igrače.

 

Sem že pred časom gledala njen dokumentarc in sem približno vedela kaj me čaka, ampak vseeno - HOLY FAKKKKKK!!!!

Knjiga se bere nekje med kriminalko in grozljivko ... je enostavno nisem mogla odložit, ker me je ves čas zanimalo, kaj me čaka na naslednjih 300 straneh.

 

In kot sem že komentirala po ogledu dokumentarca, sploh si ne znam predstavljat življenja (predvem žensk) 100 let nazaj v SLO (ali kjerkoli drugje, saj je bilo življenje na deželi verjetno podobno).

To je TTTAAAKKKOOOOO   DDAALLLEEEČČČČČ od našega življenja, navad, razmišljanja - kot bi bral znanstveno fantastiko. Pa imam rada zgodovino in mi je marsikaj znano. Tudi teta mi je včasih pripovedovala o njeni mladosti, ki res ni bila rožnata, ampak vseeno. Ko bereš te zgodbe, eno za drugo, težko verjameš, da so res tako živeli.

 

Spolnost, čistoča, odnosi in seveda vpliv cerkve (ki je po eni strani res pomagala, po drugi strani pa delala tako sranje) - vse je opisano skozi oči prepostih ljudi.

[Fiona]

Jaz sem se odlocila, po ogledu dokumentatca, da jo kr kupim.

[Christianne]

Zanimivo, Kami. Jaz, ki sem bolj z vasi, sem dostikrat kot majhna bila z nono in so se zenske vse sorte menile. Ena je rekla, da je vstajala ob 4h zjutraj, pred možem, samo zato da ne bi prislo do seksa, ker zjutraj je bil moz spocit in se je bala, da bi spet zanosila.
Pa vložkov ni bilo in so imele gaze oz. bombažne plenice, ki jih moški niso smeli videti, to so mogle ful skrivati, ker je bilo kao sramotno in je rekla, da so to vedno na skrivaj prale na roke, ko moških ni bilo doma.

Moram obvezno prebrat knjigo.

[Kami]

Ja, ravno o tem piše, kako so se poskuašale izogibat seksu in takoj, ko kakšno leto niso bile noseče, jih je že župnik klical na zagovor, če možu jemljeno pravico.

 

Res ti jo priporočam.

[Fiona]

Tole se nisem brala, me pa zanima ce katera je? Definitivno gre pri meni na must read listo....

http://www.modrijan....ja/Seks-ob-zori

[Kami]

Jaz sem včeraj sfiniširala Ogenj,.... in moram reči, da kakor je na momente grozljivo branje, so (ne ravno pogosto) tudi lepe zgodbe.

Kasneje v knjigi opisuje še življenje dekl in hlapcev, kako so otroci odraščali, šolanje, po vojno obdobje (na vasi so bili precej pobožni in kako se je to teplo s komunizmom), kako so gradili hiše in nasploh dobiš vpogled v življenje prepostih ljudi.

 

Všeč mi je uporaba domačih besed (ki so včasih prevedene, včasih pa tudi ne) - samim zgodbam daje občutek pristnosti in sem se tudi zaradi njih vživela v zgodbe. Sama sem pa obnovila marsikatero besedo, ki jo nisem slišala že xy let, sem jih pa kot otrok (ringlni, antla, arcnije, ...)

 

Meni je bila zelo všeč in jo priporočam.

[Frčica]

Malo izven teme, ampak vseeno...včeraj me je zanimalo koliko knjig v enem letu preberem. Naredila sem seznam in zaenkrat prišla do cifre 33. Se mi zdi kar v redu, seveda pa ne gre le za knjige Nobelovih in podobnih nagrajencev. Je precej mešano na žaru. Zbiram pa zadnja leta bolj zahtevne knjige, ker jih z enim prijateljem drug drugemu priporočava in se potem o njih pogovarjava.

Koliko pa ostali preberete?