
Kaj vam gre najbolj na živce?
#1281
Posted 17 June 2009 - 08:54 AM
#1282
Posted 17 June 2009 - 08:56 AM
Zakaj se norčujete iz teh ljudi? Jaz bi na primer delala te blesave ankete, če RES ne bi imela na celem svetu popolnoma NIČ za delati, in se zavedam kako gnilo mora bit, da nekaj ljudem vsiljuješ oz. da jim čas kradeš s še bolj blesavimi vprašanji.
Pa kako težko si je 5 minut vzet in jim odgovorit, ali pa simple povedati (to tudi jaz včasih naredim, ko me kličejo za predstavitev nekega izdelka): hvala gospa, ampak trenutno me to ne zanima, če pa me bo, vas bom kontaktirala sama.
Meni se folk, ki dela tam nekako smili. Mene kličejo non stop, to pa zato, ker smo v imeniku, pa še pod priiimkom gospe, ki je mrtva že en kup let.






---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#1283
Posted 17 June 2009 - 09:04 AM
#1284
Posted 17 June 2009 - 09:13 AM

Jaz sem se spotaknila ob tisto zafrkavanje v glavo, samo to.

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#1285
Posted 17 June 2009 - 09:20 AM

#1286
Posted 17 June 2009 - 09:28 AM

Jaz sem včlanjena in darujem vsak mesec. *proud*

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#1287
Posted 17 June 2009 - 09:32 AM

#1288
Posted 17 June 2009 - 09:35 AM
#1289
Posted 17 June 2009 - 09:46 AM

Hotela sem povedat, da pač veliko raje delam ankete, kot pa kelnarim. Se pa pogosto zgodi tudi, da so ljudje zelo prijazni in radi čvekajo. Običajno sem odkrito povedala, kako dolgo traja - je pa težava v tem, da včasih za tabo stoji nadrejeni, ki ti diktira, kaj je treba govorit in je štala, če ne ubogaš ... žal.
#1290
Posted 17 June 2009 - 07:15 PM


Sam še vedno mi gre MK na kurac v globino duše. Pa vem, da tud žene ki tam kličejo, so pač zasposlene tam in jim je idiotski šef pač naložil najbolj nezaželjeno zaposlitev v firmi.
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#1291
Posted 22 June 2009 - 12:51 PM
IT WAS NOT MY FAULT!!!!



---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#1292
Posted 22 June 2009 - 01:48 PM
#1293
Posted 22 June 2009 - 02:29 PM




#1294
Posted 22 June 2009 - 02:32 PM

Meni grejo na živce obiski, ki se ti nacrtajo pred vrata v času kosila.
Na živce mi tud grejo tudi ljudje, ki trobijo, ko se pripeljejo pred hišo. Podnevi še toleriram, ampak da ti pa ob pol desetih zvečer v nedeljo nekdo trobi je pa že too much. Kot da ne more za 10 sec. stopit iz avta, pa pozvonit. Ali pa ko že živimo v času mobilnih telefonov, vsaj klica pustit.
#1295
Posted 22 June 2009 - 02:41 PM
#1296
Posted 22 June 2009 - 04:08 PM
Ma goni se nekam pa mi dej mir, stresaj svojo slabo voljo na koga drugega.
#1297
Posted 25 June 2009 - 06:49 PM
- širjenje govoric v stilu baba čula, baba rekla
#1298
Posted 28 June 2009 - 11:16 AM
Babi, ker mi že cel dan govori o gejevski paradi: Jaaaaaa, geji so preplavili LJ; dobro, da nisem šla na tržnico



Mali bratranček: A ti boš delala z unimi čudnimi bogimi otroki?
Sestrična: Jst mam sošolca, ki težko hodi, lej tkole hodi (pokaže hojo zombija), veš kok se ga bojimo.

Teta: Jst bi prizadete otroke dala v posebne šole, ker ne morejo normaln slediti pouku. BTW, govorila je o zelo slabovidni deklici. In ja, moja sošolka je skoraj slepa in je bila zlata maturantka.
Če pomislim na take izjave, ratam kr malo žalostna.
#1299
Posted 28 June 2009 - 11:24 AM
Recimo izredno težko slišim beseno "norišnica" za psihiatrijo (to je nekaj kar pri nas slišiš vsaj 1x dnevno). Vse kocine se mi postavijo pokonci!!!
#1300
Posted 28 June 2009 - 11:54 AM
In prav zaradi tega mi ni neudobno ob drugačnih, pomoje bi imela v nasprotnem primeru še dandanes predsodke In sm hvaležna mami za to izkušnjo.
Zato pa podpiram projekte, ko hendikepirani obiskujejo otročke v vrtcih in šolah. Majo ornk projekte. Npr. otroci tudi z raličnimi igricami spoznajo takšno življenje - vožnja z invalidskim vozičkom, zavezane oči in hodi po šoli itd. Tako da vidijo, da se to lahko žal zgodi komurkoli in da kljub težavi še ne pomeni, da lahko zmorejo manj ali pa da so zato 'čudni'. Sej se dela premike v družbi, ampak počasi. Zdej delajo na tamalih, ki predsodkov še niso razvili. In od te generacije naprej se bo mogoče že videlo rezultate. Sem pa mnenja, da bi bilo tudi starše fajn vključiti v take projekte.
Srce se mi pa ob takih zadevah para zato, ker poznam ogromno otrok, ki so 'samo' slepi, invalidni, gluhi ali pa 'le' slabovidni. Mentalno čist OK in se zavedajo sveta okoli sebe in zato še bolj trpijo, ker so vedno obravnavani kot nekaj drugačnega, bogega. In to žal pusti posledice za celo življenje.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users