Izraz mamica pa mene ne moti vedno. Jaz sem svojo mater tak klicala, ko sem bla majhna, -
otročkom je dovoljeno!
Če pa odrasla oseba na veliko preklada z nazivom mamica, je pa scarry. Preko kolegice bežno poznam nekoga (no, ona mi razlaga), ki pri 42ih svoje starše še vedno kliče mamica in tati, pa ful rad razlaga vsem naokoli, kaj je počel s tatijem in kaj mu je skuhala mamica.
Na živce mi gre, ko folk pokliče na telefon in se ne predstavi. V momentu postanem obupno freh in bevsknem ''se lahko prosim predstavite?'' Mislim, to gre za tiste, ki niso kaki družinski frendi in well-known osebe in jih nimamo v telefonskem spominu. Torej kaka sodelavka od fotra ali mame, ki zelo redko pokliče (parkrat na leto) in podobne scene. A SE JE TAK TEŽKO PREDSTAVIT? Porkamadona, dokler ne vem kdo si, ti ne bom dala nobenga na telefon, pa če se na trepalnice postaviš!!! Ne moreš enostavno rečt ''zdravo, dejte mi to-pa-to na telefon''.
A sem jaz edina, ki dejansko reče ''dober dan, Nastja pri telefonu, bi lahko prosim govorila z Mihcem?''. Res take ljudi bi lahko sesula, pa ponavadi niso to neki debili, ampak izobražen folk, od katerega pričakuješ nekaj manire. Pa še vedno če je za mamo, me ona najprej vpraša (pred prime slušalko) kdo je. Ma pač tako navado in mene velikrat prime, da bi naglas (tak da bi klicatelj slišal) rekla ''nek neotesan idiot, ki se ne zna predstavit'' ampak bi blo pol materi bad.
Se pa skos zaklepamo. Mi je pa nekak zanimiv, dokler smo mel obična vrata pa sem recimo šla dol v nabiralnik (živim v bloku) sem pustila vedno odklenjen. Zdej k mamo pa protivlomna vrata jih pa res skos zaklepam, nima veze kam grem 
