In sicer sanjala sem, da so napovedal, da bo konc sveta, da se bodo celine evropa, amerika čist zbrisale iz sveta zato, ker smo že vse tok zasvinjal in zaj**** ostala naj bi samo še antarktika. Ostal nej bi kao nam samo še 2 dni medtem se je pa že začel spreminjat ozračje, tak rdeče-oranžen je bil, težko smo dihal...smotan filing...ta ozračje je bil tud že tok strupen, da te je kar mal omamu in smo bli pol tud vsi zadeti. Ker naj bi ostala še samo antarktika je valda folk hitr začeu pakirat, da bi lahko šli tja...med njimi tud jst, sam sem zelo težko pakirala, ker sem bla tok zadeta (od ozračja), da sem komaj kej vidla in non stop sem po tleh padala, komi sem hodila.
Pa hudo mi je blo, ker sem vidla kok stvari bom mogla pustit v sloveniji, celo hišo, ki bo kmal izbrisana iz obličja...no potem vem, da se mi je nekak uspel spravit s kovčkom na letališče komaj (vmes sem še skoz razmišlala kaj vse sm pozabila tam, ampak pač sem bila tok zadeta, da ni znesl, da bi vse spakirala). Pol je pa na letališču en tip reku, da itak brezveze vse, da tud na antarktiki ne bomo preživel, ker nimamo osnovnih pogojev, nobenih trgovin oz. nobene civilizacije sploh pa še antarktika se naj bi tud kmal okužla tega zasvinjanega ozračja....ne vem več kaj je bilo potem ali smo sploh do tja pršli ali smo se kar udal v usodo, ker sm se zbudila. 
