303 replies to this topic

[Kami]

Še predno sva začela skupaj živet, sva opazovala prijatelje, ki so se nemalokrat kregali zaradi denarja (kdo je kaj plačal, čigavo je kaj in podobno). Zato sva že takoj na začetku sklenila, da se zaradi denarja ne bova kregala in v 5 letih se še nisva!

Zadevo pa sva uredila tako:
Vsak ima svoj račun na banki, kamor dobivava plačo (ki je kar podobna - on ima sicer malo večjo, ampak ne ravno pretirano). Imava pa še en dodaten račun, na katerem sva oba pooblaščena. In ko odbiva plačo, na ta skupen račun nakaževa v naprek določen znesek (cca kolikor naju pridejo mesečni stroški). Kar ostane na "privat" računih, vsak porabiva po svoje.
S skupnega računa krijeva pač vse skupne stroške (kredit, položnice, hrano in ostale zadeve za gospodinjstvo, vzdrževanje avta in bencin, žetončke za LPP, dopuste, skupne izlete, razna darila za rojstne dneve .... )
Iz svojega računa pa plačujem obleke, čevlje, jaz kozmetiko (make up), razne kavice, športe,... skratka vse neumnosti, ki jih sama uporabljam. In tako si ne moreva naprej metat kdo je bolj razsipen oz. kdo da več nase. Vsak po svojih zmožnostih!

V primeru, da nama kakšen mesec zmanjka denarja na skupnem računu, doda tisti ki ima kaj denarja (ali pač oba) in če je to kakšen večji znesek, si to zapisujeva na en papir (kamor si tudi zapisujeva večje zneske, ki pritečejo na račun samo od enega), tako da imava vse črno na belem.

Razlog za vso to birokracijo: dokler med nama vse štima, je to čisto brez veze - to veva. Delava pa za vsak slučaj, če bova šla kdaj narazen - takrat se marsikatera stvar "pozabi" (z leti se tudi res pozabi) in tako imava dokumente, da naju bodo spomnili kako in kaj je bilo.
Namreč, če bo res kdaj prišlo do tega, ne bi rada bila kot ostali ločenci, ki "umazano perilo" perejo po sodiščih, si naprej mečejo stvari in se kregajo glede deljenja premoženja.
Računava, da bova takrat lahko, kolikor se bo pač dalo, z enim spoštovanjem opravila s tem. Poskušava po sistemu: bolje spriječiti, nego liječiti.

Zdaj če prav delava ali ne, ne vem. Eni pravijo, da med nama ni dovolj zaupanja, .... Midva sva mnenja, da ko gre par narazen, ven pridejo vse negativne lastnosti ljudi (prizadetost in maščevanje naredita marsikaj) in ni zastonj pregovor: pri denarju se vse neha! Za enkrat nama stvari full štimajo in sva oba zadovoljna s tem dogovorom, kako bo pa naprej (npr. če bodo otroci) pa se bova sproti dogovarjala. Vsaj začela sva za naju na "zravih temeljih".

[_M_]

Men je vajin način ful všeč!
Absolutno sem za to, da oba partnerja sorazmerno vlagata in prispevata za dobrine, ki jih koristita oba (stanovanje, stroški, nakupi hrane in ostalih gospodinjskih zadev),
obenem pa s preostalim deležem svojih prihodkov razpolaga po svoje in s tistim krije "svoje", individualne potrebe ali preproste muhe pač.

[Kebabsi]

Meni je tudi od Kami način zelo všeč in si ga bom lepo vzela za vzor .

[Olivija]

Jst komaj čakam, da boma z mojim na svojem, oziroma skupaj. Oujea. In vam vsem, ki ste v zvezi in živite skupaj ful zavidam, ker.. nevem. Men je krasen občutek bit z njim, se skupaj zbudit in zvečer skupaj zaspat .. In vse kar je vmes. Res komaj čakam da pride nazaj in da pridema na to točko. Po tolikšnem času skupaj se mi zdi, da ga že res dobro poznam in si ne morem predstavljat popolnejšega partnerja, četud se sliši osladno in preveč pravljično zastavljeno, jst že vem, kok ga imam rada in kaj res hočem od življenja zdaj.

[Špela]

Cvetkič, nimaš kej zavidat: boš vidla pol, kok bo luštn, k boš štumfe za njim pobirala pa k nau noben hotu posode pomivat.

[Olivija]

V tem trenutku si tako želim tega, da bi tako reč gladko spregledala in mu še štrudl naredla, sam da bi bil moj.

[DiLeMa]

To je čist odvisno od para do para. Pri nama je tak naneslo, da živiva skupaj zdej pol leta in ni nič težko. On itak ogromno dela, drgač pa lahko rečem, da je zelo prijetno živet z njim. Nikakor ne pušča nogavic/gat po tleh, je ful čista oseba, ni mu težko pomit/pobrisat posode, pa tak na splošno se da vse zmenit z njim, zato tud men ni težko mu oprat, mu vsak dan skuhat, itd. Mi je v veselje, ker ga imam rada in mi ful paše, da je tukaj.

Je pa res, da je pri nama drgač, ker ne plačujeva najemnine, stacionarnega telefona, ogrevanja in tega (on živi pri nas, torej so moji starši zraven), zato tud ni kakšnih kregarij okrog denarja.

[_M_]

Dilema, mal je tud drgač, če sta oba zaposlena oziroma določen del dneva odsotna od doma.
Ti si zdej doma in maš ves čas na razpolago, da ga pedenaš, verjamem, da ti ni težko.
Pa sam tko me zanima - a mu res ti kuhaš, glede na to, da živita skupaj s tvojimi starši?

Pol, ko sta zaposlena in oba doma šele recimo po 16. uri, je pa mal več prilagajanja in dogovora potrebno, da gospodinjske zadeve laufajo kolkr tolk dobr.
Jst zase že vem, da bi živce zgubila spet s kom, ki bi od mene pričakoval, da mu vsak dan kuham nevemkakšne bogate obroke, ker je pač tega navajen od doma.
Sem ful vesela, da sva si z mojim glede tega zelo podobna in istih misli; oba namreč jeva kosilo v službi in nisva taka jedca, da bi potrebovala še en kuhan obrok potem zvečer;

ne vem, mogoče je smešno , ampak men je to ful odveč in dokler nisem z bivšim probala živet, si nisem mislila, da so lahko take banalnosti tudi problem v skupnem življenju.

[Špela]

ne vem, mogoče je smešno , ampak men je to ful odveč in dokler nisem z bivšim probala živet, si nisem mislila, da so lahko take banalnosti tudi problem v skupnem življenju.

word.

[Kami]

word.

tudi moj podpis!

[TiTa]

To je čist odvisno od para do para. Pri nama je tak naneslo, da živiva skupaj zdej pol leta in ni nič težko. On itak ogromno dela, drgač pa lahko rečem, da je zelo prijetno živet z njim. Nikakor ne pušča nogavic/gat po tleh, je ful čista oseba, ni mu težko pomit/pobrisat posode, pa tak na splošno se da vse zmenit z njim, zato tud men ni težko mu oprat, mu vsak dan skuhat, itd. Mi je v veselje, ker ga imam rada in mi ful paše, da je tukaj.

Je pa res, da je pri nama drgač, ker ne plačujeva najemnine, stacionarnega telefona, ogrevanja in tega (on živi pri nas, torej so moji starši zraven), zato tud ni kakšnih kregarij okrog denarja.

no jaz sem pa full proti temu, da bi se nekdo priselil k nam oz. k mojim staršem. Pa naj gre za mojega fanta(no če bi ga imela ) ali punco od brata. Ker poznan full primerov, ko so kolegice naredile to, potem pa samo sranje, se starši full navadijo nanj po eni strani, evo ravno zdaj ena kolegica ga je dala na čevelj in zdaj so starši celi paf, ker seveda posledično mora od hiše.
Pa tudi nasplošno jaz NIKOLI ne bi pripeljala nekoga k svojim staršem, da bi živel tu. Niti za krajši čas ne. Pa da bi se šetal tu po hiši, ko so starši....Evo ne predstavljam si, niti se mi to ne zdi red.

[sade]

To je čist odvisno od para do para. Pri nama je tak naneslo, da živiva skupaj zdej pol leta in ni nič težko. On itak ogromno dela, drgač pa lahko rečem, da je zelo prijetno živet z njim. Nikakor ne pušča nogavic/gat po tleh, je ful čista oseba, ni mu težko pomit/pobrisat posode, pa tak na splošno se da vse zmenit z njim, zato tud men ni težko mu oprat, mu vsak dan skuhat, itd. Mi je v veselje, ker ga imam rada in mi ful paše, da je tukaj.

Je pa res, da je pri nama drgač, ker ne plačujeva najemnine, stacionarnega telefona, ogrevanja in tega (on živi pri nas, torej so moji starši zraven), zato tud ni kakšnih kregarij okrog denarja.

kaj nič ne prispeva v gospodinjstvo? finančno mislim.

[Blondi]

Meni se zdi to čist normalno, če so starši dobro situirani.

[Špela]

podpis še pod TiTo.

[DiLeMa]

Ok, da pomirim duhove. Te zadeve niso bile načrtovane in tudi meni se to seveda nikakor ne zdi dolgoročna rešitev, itak se pa misli fant zdej odselit oz. najet svoje stanovanje.

Kar se tiče prispevanja denarja, je pa tko, da prav denarja ne da. Greva pa včasih v trgovino pa nakupiva hrano, pa ful je priden, dostkrat pri nas kej porihta (od pokvarjenga sesalca, montiranja raznih luči, če se kej pokvari, ker je ful tak handy man) in ni mu težko kej pospravit, posesat, pobrisat prah in tak. Plus je tudi to, da se ful zastopi z mojimi starši in sva hodla eno leto in pol preden je prišel k nam, nism ga kr tko from day one privlekla domov.

_M_, itak da vem, kaj misliš, sej sem tudi v svojem prvem postu posebej poudarla, da to nikakor ni enako, kot pa ko živiš s fantom v svojem stanovanju, imata oba službo, še kakšne extra opravke, morda še otroke, itd. To še vse pride in vem, da bo takrat potrebnega veliko več prilagajanja. Jaz sem samo povedala svoje sedanje izkušnje, glede na naslov teme, kamor pa moj post čisto lepo spada. Aja, pa še zanimalo te je, če mu res jaz kuham - kuham za vse (tudi za starša) in psoedično tudi za fanta, ja. Oni trije pač hodijo v službo, jaz pa ne. Fant tudi večinoma dela cele dneve (tudi do sedmih zvečer ali celo več) in včasih tudi njemu pol posebej še zvečer kej pripravim, ker vemo, da so nekatere jedi po štirih urah že čisto postane in niso več za jest. Ko grem drugo leto od doma (LJ), pa ne bo več tega, si bo fant kr sam kej nardil, pa verjetno mami ne bo odveč ga marsikdaj med tednom po službi povabit na kosilo/večerjo k nam domov.

TiTa, kar se tiče tistega, da bi bilo sranje če bi s fantom končala, pa da bi pol starši delali sranje - to je pa res čisto odvisno od tega, kolk imajo starši te stvari v glavi pošlihtane. Jaz vem, da so moji čisto realni in mi tudi mami dostkrat reče, da sem še mlada in da si naj ne delam nekih dokončnih upov, da je to med sama s fantom nekaj, kar bo trajalo do konca življenja, ker nikdar ne veš, kam te lahko življenje odnese.

Kot pa sem že omenla (matr, se počutim, ko da se zagovarjam pred komisijo) to ni nekaj stalnega in tudi mojmu fantu in men ne bi blo kul, če bi tle živel za skos, recimo več let. Pač tega pol leta je, zdej kmal ne bo več tukaj in meni se to ne zdi nobena panika (poznam dost podobnih primerov, sicer). Je pa seveda to odvisno od veliko faktorjev, od situiranosti staršev, pa predvsem od tega, kako se zastopijo s fantom in še dosti drugih dejavnikov je.

[Fluffy The Stud Eater]

Saj pri DiLeMi in njenemu je to bil bolj izhod v sili, kot pa neka stalna dokončna rešitev (halo?!) in kot izhod v sili se mi to zdi čisto ok stvar (če majo vsi v glavah pošlihtano, kar pa imajo).

[Frčica]

Midva kar se denarja tiče dava okol 20€ na teden skupaj za hrano, odvisno od nakupov. Kar se tiče ostalih stvari pa potem dava vsak pol(postelja, aparature, ...), razen kakih malih stavri ali nakupov kjer fanta ne podpiram(je nagnjen k nakupu nepotrebnih stvari, Errol-ne komentiraj ). Skupaj imava odprto varčevanje, registracijo avta mu plačujejo starši, če kam greva mu dam za bencin.
Če je v Ljubljani živi pri meni, moji nočejo nič denarja od njega, odkupi se s kakšnimi nakupi hrane, itak je pa vedno manj v Ljubljani-praktično nič.
Ko bova živela skupaj bova imela podoben sistem kot Kami, le zapisovala si ne bova.

[Errol]

(je nagnjen k nakupu nepotrebnih stvari, Errol-ne komentiraj ).

[Ancka Pomarancka]

hehe to me spominja na izjavo mojega dragega, ki pravi, da za kuhinjo ne bova dala več kot 2000€, ampak za TV je pa vredno dat 1000€. Včasih se mu res fino nasmejem Še dobro, da bodo moji starši opremili kuhinjo v najinem bodočem stanovanju.