

Fobije in strahovi
#101
Posted 15 October 2006 - 10:55 PM

Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#102
Posted 31 October 2006 - 02:14 AM
najprej
OČIII, PAJKA MAM U SOBIIIIIIIII!
pol pa še
NE GA UBIIIT, pazi da ga ne boš poškodvou, pazi ga, ne ga ubit, NE GA UBIIIT!!

After all this time?
Always.
#103
Posted 31 October 2006 - 06:38 AM
Druga je da me bodo ljudje zapustili,čeprav ljubezen kar ne izpuhti ampak nekako se potem to povezuje z osamljenostjo.

Fobija tri:strah pred javnim nastopanjem:to sovražim tak hudo sovražim

WINK (fake one)

#104
Posted 31 October 2006 - 04:24 PM
2.tantatofobija: strah pred smrtjo
3.algofobija: strah pred bolečino
Pa seveda arahnofobija: ja, strah me je teh ušivih osemnožnih kosmatih riti. Zakaj? Ker povsood zleze. Povsod! Pol ga pa ne morš speštat na seb kr je pol še vedno na teb.
Pa sej se ne bojim vseh pajkov. Uni tavlki s suhimi tacami so kul, kr so bolj počasni. Pa uni čisttamali so tud kul, ko so vedno na pajčevini pa se tk akrobatsko pred nos spustijo, ko je treba. Tiste se v izi odstrani, sam primeš za pajčevino(nitko) pa ga prestaviš. Sam drugi pa.. Jaaaaaaaaaaaaaaak. Sej jih ne peštam(v naravi pa to, sam stran frcnem). Noter.. Jih posesam, če je sesalc v bližini (drugač pa je najbol simpl zbežat, razn če je v moji sobi) .

In conclusion:
Še dobro, da ne obstaja sesalcofobija

@bluberry: strah pred nastopom? Moja izkušnja: Jst sem ga premagala z nastopom

Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#105
Posted 31 October 2006 - 05:31 PM
WINK (fake one)

#106
Posted 31 October 2006 - 07:34 PM

#107
Posted 03 December 2006 - 08:01 PM

tko d... vrata ZAPRTA!!!
#108
Posted 04 December 2006 - 02:06 PM
mene je pa ful strah zaspat, če mam odprta vrata...
Mene tuuuut! Pa strah me je popolne tišine, ker mi domišljija podivja in.. čist kriza. Strah me je tut morja, ampak samo zato, k ne vem kaj je pod mano. Pa bojim se, da bi mi ponoč kej v uho zlezlo in pol včasih kr s trakom čez useša spim.

#109
Posted 04 December 2006 - 02:13 PM


pa tud ko smo na morju ful nerada plavam sama, ker me je ful strah morskega dna, k si začnem predstavlat kaj je vse dol pa kaj me bo napadlo... tko da zmeri plavam nazaj na obalo ku zmešana...vrjetno podiram rekorde

#110
Posted 22 January 2007 - 05:04 PM
pa strah me je zobarjev...kadar sem mela 3 leta sem jih dobesedno use zasovražla



#111
Posted 22 January 2007 - 06:02 PM



pajkov, al pa kač me pa ni blo nikol strah mejbi sam včas kašn neprijetn filing. če pa kašnga pajka v sob zalotm ga pa lepo na robčk dam pa vn nesem in je problem rešen


Če imaš nekoga rad, ga imaš zmeraj, ne glede na danes, jutri ali včeraj. Če imaš nekoga rad, ga imaš vedno in preprosto rad, za to ni čas merilo!
#112
Posted 22 January 2007 - 07:36 PM
#113
Posted 22 January 2007 - 09:54 PM
Pa strah me je zadušitve in da bi me kdo posilil. Tega slednjega se pa res ful bojim.
#114
Posted 22 January 2007 - 11:08 PM
Pa strah me je zadušitve
Ja tud jst! Da bi me kdo zaprl v kkšn majhen prostor in bi se zadušila

Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#115
Posted 23 January 2007 - 03:09 PM
Sem bila primorana nastopati in se soočit z strahom in ni blo ok...ni blo kul in zdaj se še bolj tega bojim-čeprav baje ni blo sploh slabo ampak jaz sem v sebi razmišljala čisto drugače.Lahko si razlagam da ni razloga za strah da ko bom nastopala se bom že umirila in potem mi kar misli uidejo in potem odpoved-odklop.če bi vidla kje kamero bi šla čez celo mesto samo da se ji izognem.
js sm mela (mam) tud probleme z javnimi nastopi, ne glede na to, kok sm bla (sm) prpravljena. tako da trenutno delam na tem, da me to mine. glih v soboto na debatnem turnirju, v 2. krogu je med mojim govorom en prsu prov potih v razred, nism niti porajtala, dokler nism vidla ene utripajoce lucke


pol v 3. krogu, k mi je ze dol visel za vse, sam da bi bla cimprej doma, sm se pa uspela dost bl zbrat pa sprostit, temu primeren je bil tud nastop (sm se ze pohvalila, da sm dobila 28/30 pik, ampak sm cist ponosna nase, da mi je, meni!, kej tazga ratal).
tako da upam, da bo slo kej v tej smeri naprej

#116
Posted 30 January 2007 - 12:46 PM

#117
Posted 01 February 2007 - 11:28 PM
Pa strah me je da bi me kdo posilil. Tega slednjega se pa res ful bojim.
Brcneš vemo kam, to ti je najjače orožje, pa grizeš lahko, kričiš, praskaš, stisneš ga za vemo kaj itd. Je pa boljš bit prebutana, kot pa posiljena; nezavestne ženske se skoraj ne da posilt.
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#118
Posted 03 February 2007 - 10:22 AM
sm se spomnla se enga strahu - da bi se utopila. k ne prides do sape pod vodo (al pa k se kdo spravi te tunkat). se spomnim, da smo sli enkrat plavat s solo, pa jih je blo par brihtnih, so hotl bl 'prefinjeno' tunkat - tko da so se potopil, pa te pol za nogo dol potegnil, k ti ni bli nc jasn, kdaj si se znajdu pod vodo. no, en je fasal par brc, ker sm pa bla tok, da sm se hotla cimprej vn spravit


#119
Posted 03 February 2007 - 10:16 PM

#120
Posted 04 February 2007 - 01:44 AM
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users