107 replies to this topic

[Coco*]

Ja, saj vem, ampak Hercegovci so pa blazno občutljivi na to in jim je to v rangu žaljivke.

[Dragica]

Joj, pa tak sem gledala, očitno res rabim špegle.🤣

[Kami]

Midva sva tudi naredila kratek road trip, iz Omiša sva nadaljevala v Hercegovino, potem pa še naprej malo po Bosni.

 

Žal sva v Livno prišla šele ponoči (nisva videla niti Buškega jezera), sva se samo malo sprehodila po centru in izgleda simpatično mestece. Naslednji dan sva šla pogledat 3 đamije, ki so v neposredni bližini izvida Bistrice (Duman) in še malo po mestu. Nisva mogla razumet, kako deluje ogrevanje v blokih, ko imajo ogromne kupe drv pred njim (ali imajo hišnika- kurjača za cel blok, a vsak greje svoje stanovanje). Kot posvod, velika razlika med predeli mesta, kjer so muslimani ali hrvati/srbi. 

 

Nadaljevala sva po severno zahodni strani Dinare do Bosanskog Grahova in že na tej poti je izgledalo, kot bi se vozil na eni planoti, čeprav si v kotlini. Sama "stepa", vse je že v jesenskih barvah - čisto drugačen pogled, kot smo ga navajeni ... Istočasno redko poseljene vasice, pa še tiste imajo še vedno precej prestreljenih ali zapuščenih hiš.

Že vsa leta hodim na jug, ampak Bosansko Grahovo je bil pa še zame kulturni šok ... res si težko predstavljam kaj te tam žene, da zjutraj zlezeš iz postelje. Vidi se, da je bilo to nekoč manjše luštno  mestece, zdaj pa vse propada (še tiste hiše, kjer ljudje živijo, kaj šele  ostalo - res je veliko zapuščenega, podrtega). Ker so bili ljudje na ulicah, mi je bilo nerodno slikat, ampak je res grozna misel, kako tam živijo in kakšno prihodnost vidijo - če sploh.   Petar Kozomora – Google Zemljevidi; Petar Kozomora – Google Zemljevidi; Petar Kozomora – Google Zemljevidi; 

 

Še mala zanimivost - ker nisva imela mobilnih podatkov,  sva navigirala po starem zemljevidu (po moje še iz prejšnjega stoletja). V enem trenutku je šel ven in celega razprostrl po haubi, da si je ogledal pot. Prizor, ki ga res ne vidiš več (seveda je ovekovečen) 

 

Nadaljevala sva do Drvarja, kjer sva šla še na Bastaško vrelo - izvir enega pritoka Unac-a (po nesreči sva ga našla, ker sva zašla) in pogledala sva si Titovo jamo in oba muzeja. Kot so že punce zapisale - zelo zimprovizirano in se vidi, da z minimalno sredstvi. Na vhodu (mogoče celo z Wikipedije) natisnjen opis kaj se je dogajalo, da si prebereš. Naprej pa samo slike po stenah s kratkimi opisi.  Drvar je tudi eno tako mestece, kjer se je čas ustavil 30 let nazaj. Je bila pa nedelja in ljudje na kavicah ob cesti. 

 

Potem pa še do Martin Bord-a, kjer so na Uni krasni slapovi. To pa je za pogledat. 

 

Pot sva nadaljevala ob Uni do Orašca, kjer sva enega tipa z LJ tablicami vprašala kje je najbližja pot nazaj na Hrvaško in domov. Butl naju je poslal ob Uni naprej do Štrbačkog buka, kjer se pa pot konča in ne moreš čez. Ker sva vedela, da je že pozno, nisva šla pogledat še teh slapov in mogoče se kdaj vrneva,  ker je res KRASNO. Tisti, ki kampirate ... en kup kampov je ob cesti - res toplo priporočam! Sva si zapisala v "spomin", da bi prišla za par dni.

Sva morala potem še cca 15 min nazaj po isti poti in naprej proti Bihaću in čez mejni prehod (ki ga pa odsvetujem v nedeljo popoldan / zvečer), saj sva tam obtičala za uro in pol, vsake toliko se najde nekdo, ki je noro pomemben in se vriva, prehiteva..... ni to zame. Pa čisto običajna nedelja ... kako mora šele bit ob praznikih. 

 

Po poti nazaj sva imela še par neprijetni cestnih dogodivščin (od Karlovca proti ZG, vse rdeče in naju je usmerjal proti Metliki, kjer je bila pa spet neka zapora in obvoz res precej okoli (pa seveda ker so se vsi peljali, sva šla še midva in potem obračala in še tam izgubila cca pol ure). 

 

 

Naslednjič se morava bolje pripravit, vzet še en telefon s seboj in kupit kartico z mobilnimi podatki  - da imava vsaj internet. Bi si marsikatero nevšečnost prišparala z navigacijo. Ne rečem, je bilo tudi zanimivo potovat old fashion, a je vseeno fajn imeti izbiro.

 

Drugače pa (razen današnje utrujenosti) krasen izlet. Tako Bosna kot Hercegovina sta noro lepi, drugačni in tisti, ki smo malo starejši, je en tak spomin na našo mladost, ker so tam stvari res nekako obtičale v času. Narava je pa .... brez besed. Enkrat imava željo it na kakšno planoto in videti še to odmaknjenost od vsega.  

[Kami]

 

 

 

 

 

 

[Kami]

 

 

 

 

 

 

 

 

 

[Kalypso]

Super Kami! Narava zgleda res ful lepa.

[Matilda]

Lepe fotke, hvala za poročilo!

[Frida]

Joj Kami, krasno krasno!!! Hvala za tele fotke in potopis, super, da sta šla na tak izlet, tudi meni je BiH tako ljuba. Priporočam njihove planine, jaz sem šla nekajkrat tja hodit in je prava divjina, samo muhe slišiš in kakšnega pastirja srečaš, totalen odklop. Se pa strinjam popolnoma, BiH je skok nazaj v čas, mene tam neka posebna nostalgija prevzame.