Neprofitna full dolgo čakaš na vrsto in še kakor vem, ne moreš zbirat, kje bi ga imel (lahko ti je okolica in stanovanje všeč, lahko pa tudi ne). Za enkrat ne razmišljam o tej možnosti, predsvem ker potem sem raje "brezplačno" pri starših. Pomembno mi je, da sem blizu otrok, mi ne pomeni nič, če sta onadva za Bežigradom, jaz pa na Viču.
Jaz bi raje plačevala najemnino kot pa vzela toliko kredita. Ker verjetno plačaš blizu 300.000 z obrestmi.
kot sem rekla, preplačam v vsakem primeru. Za nakup bi dajala "samo" 250 eur več na mesec, kot dajem zdaj za najemnino. Pa enkrat je potem tudi moje oz. lahko prodam, urejam, kot meni paše. Tukaj se pa lahko samo izselim oz. mi oni rečejo da naj grem.
Jaz načeloma ne vidim razlike med kreditom in najemom. Pač denar moram plačevat (najemniku/banki). Če ne zmorem eno ali drugo, se moram v vsakem primeru selit nazaj k staršem.
Životarila bom v vsakem primeru ... teh 250 eur pa se mi ne zdi taka blazna razlika, če potem stanovanje ostane moje.
Edino razliko vidim, da pri nakupu lahko, ko se otroka odselita, dam njuni sobi v najem oz. celo stanovanje, če se odločim tudi jaz kje drugje živet in se del stanovanja poplačuje sam.
Ne rečem, da se bom v to podala že letos, enkrat bi si pa res želela (če mi bodo le finance to dopuščale).