19531 replies to this topic

[Adriane]

Hoho Ančka! Jaz se ponavadi pri tretjem/cetrtem ustavim, pa se imam za precej imuno na alkohol. Sicer se obcasno precenim z osmimi velikimi pivi v (pre)kratkem casu, ampak pustimo to.
Tako sem jaz zmotno mislila in lovila svojega poba v kolicini popitih piv (glej zgoraj), koncalo se je bezanjem ljudi, ki sem jih ogovarjala na javnem prostoru in kasneje, ko sem se ob konkretnem podpiranju kolegov po nekaj zavitih ulicah komaj privlekla domov - z druzenjem z WC skoljko all night long.

Saj jaz tudi delam pizdarije, jih delem že popolnoma lucidna. Je bolj letelo na to, da ne zakomiram ali okrašujem okolico s vsebino svojega želodca. Never, ever. Včasih le na koga malo glavo naslonim, a to bolj zato, ker se rada stiskam
Mam drugače tudi sama štorij na pretek, a jih nem sem gor pisala, ker se itak že pol foruma zgraža nad 3/4 dejanji, ki jih delim z vami, lol
Problem je v tem, da se izredno malokrat počutim slabo in pol mečem v sebe, če sem primerno razpoložena, vse, kar mi pride pod roke. Postanem še bolj shinny happy person kak sem, ljudje, ki pa takrat niso na istem planetu kot jaz, se pa zgražajo. (Letos poleti smo s kolegi vleteli na nek mega roj. dan v eno kočo, jaz pa oblečena v lepo, lepo, lepo, dolgo rumeno obleko. Napad na pivo, vino, rum in tekilo se je končal tako, da sem celo noč plesala in z obleko pometla celo kočo, polito z vinom, vodo in blatom, ker se je vmes brutalno vscalo, kar sploh opazla nisem (ena tistih naših super neviht, ko imajo plazovi svoj raj in veter lomi drevesa) . Bla siva do pasu. Obleka mi še zdaj stoji v omari, ker s prvim čiščenjem ni šlo ven in po moje tudi več nikoli ne bo, AMPAK jaz sem se mela fenomenalno. Shiny happy person, lol)

btw., ti maš FB? Ne, kajne?

Eli, ja, birokracija se mi zdi, da je še najoblj mučna stvar pri vsem skupaj. Se spomnim D-jevega čakanja
Zakaj točno pa bi rada opravila to do 1.10.? Pozabla...

Jina, tudi sama bi mu povedala. Ob primernem trenutku seveda. Tvegaš neprijetne momente, ko se bosta spet srečala, lahko pa, da se stvar drugače obrne. Premisli, koliko se ti splača vse skupaj in kakšen človek si. Osebno ne rada živim v tistem "kaj bi bilo, če..."

Princes, to se meni konstantno dogaja. Si srečen v vezi, a v primeru, da oseb, ki je prej gojila neka čustva do tebe, najde koga drugega, postanem ljubosumna. Po premisleku sem ugotovla, da zato, ker smo ljudje po naravi lovci. Radi imamo pozornost, čutimo naklonjenost, ljubezen. Ne želimo tiste osebe, a prav tako ne želimo, da bi jo imel kdo drug, ker nam s tem prevzame čustva, ki jih je prej tisti človek gojil do nas.
Mogoče je pri tebi isto.


Zaspala sem kak malo dete, čas pa neusmiljeno beži. :s

[Jinadaze]

Planet, on je zaprt vase na drugačen način - non stop se smeje, ful je zgovoren, zabaven itd., ampak da bi govoril o čustvih - ni šans. V vseh teh letih nisva minuto govorila o puncah, tipih, odnosih, ništa. Še kolegi so komaj izvlekli iz njega, da mu je ta sošolka všeč, s tem da takrat ni bil trezen. Mislim, da tudi še nobene ni mel.

Vem samo, da bom eksplodirala, če mu ne povem, kaj čutim. Hkrati me je pa tok strah njegove reakcije, da se sploh ne morem pripravit do tega. Zakaj me ne more minit, in bit vse po starem, zakaj mora bit vse tok zakomplicirano.

[_M_]

Nikoli ne bom več tako goreče ljubila. Klinc pa vse skupaj...

kako poznam to... lahko samo rečem, da jaz tudi ne... ne glede na vse

[Princeska]

Tok sm slabe volje, ker se že cel teden tok ne morm učit. Sploh ne morm pol ure normalno sedet za mizo, vse drugo me interesira, kr neki rišem pa sanjarim pa blablabla. Grozna sm

[Eli]

Eli, ja, birokracija se mi zdi, da je še najoblj mučna stvar pri vsem skupaj. Se spomnim D-jevega čakanja
Zakaj točno pa bi rada opravila to do 1.10.? Pozabla...

Baby on the way. Ker pol si ga ne predstavljam, take mičkenega ko hoče zizo vsaki 2 uri samega pustit za 5,6 ur. Bom že, sam bi blo ful lažje,če bi šlo do takrat, kar je teoretično in praktično nemogoče. Jezna sem nase, ker sem tak dolgo mučkala s to diplomsko, pa ker mi jo je mentorica več kot mesec popravljala zaradi kolektivnih dopustov.

[Adriane]

Štekam, ja. Jo bo treba verjetno malo zamrznit takrat. Beda, ko si že tak blizu, a hkrati tak daleč, ne po lastni zaslugi :s

[Eli]

Ja, beda. Pa bomo že . OT:Mimogrede, moj fant hoče dati malemu ime po tvojem nicku, v moški obliki

[Adriane]

Good Lord, no!
Naj mu da raje Rožle ˇ-ˇ

[Eli]

Jaz tudi tak pravim!
Če ne bo šlo drugače, računam na mukotrpen pogled v porodni sobi, vsa izmučena, ko z zadnjimi močmi rečem, a je lahko jure

[Princeska]

Jaz tudi tak pravim!
Če ne bo šlo drugače, računam na mukotrpen pogled v porodni sobi, vsa izmučena, ko z zadnjimi močmi rečem, a je lahko jure

Hahaha

[_Planet_]

Meni pa Adrijan ni tako slabo zvenece ime. Samo, da ne bo Kai Jež.

Saj jaz tudi delam pizdarije, jih delem že popolnoma lucidna. Je bolj letelo na to, da ne zakomiram ali okrašujem okolico s vsebino svojega želodca. Never, ever. Včasih le na koga malo glavo naslonim, a to bolj zato, ker se rada stiskam
Mam drugače tudi sama štorij na pretek, a jih nem sem gor pisala, ker se itak že pol foruma zgraža nad 3/4 dejanji, ki jih delim z vami, lol
Problem je v tem, da se izredno malokrat počutim slabo in pol mečem v sebe, če sem primerno razpoložena, vse, kar mi pride pod roke. Postanem še bolj shinny happy person kak sem, ljudje, ki pa takrat niso na istem planetu kot jaz, se pa zgražajo. (Letos poleti smo s kolegi vleteli na nek mega roj. dan v eno kočo, jaz pa oblečena v lepo, lepo, lepo, dolgo rumeno obleko. Napad na pivo, vino, rum in tekilo se je končal tako, da sem celo noč plesala in z obleko pometla celo kočo, polito z vinom, vodo in blatom, ker se je vmes brutalno vscalo, kar sploh opazla nisem (ena tistih naših super neviht, ko imajo plazovi svoj raj in veter lomi drevesa) . Bla siva do pasu. Obleka mi še zdaj stoji v omari, ker s prvim čiščenjem ni šlo ven in po moje tudi več nikoli ne bo, AMPAK jaz sem se mela fenomenalno. Shiny happy person, lol)

btw., ti maš FB? Ne, kajne?

Aja hehe, tako si mislila, no, meni tovrstna toleranca ni bila dana, prenesem marsikaj, ampak moram vseeno malo paziti.
Ah, klasika, nevermind the ppl. :\ Si me spomnila na eno mojo zgodbo ravno tako iz ene koce, v zivo oranzni trenirki s (predolgimi) hlacnicami sem se s tremi kolegi pometala koco do jutra. Nikoli vec se nisem znebila crnine s hlacnic. Na koncu smo imeli postroj v vojaski vod in tekanje ob komadu "Chain of fools" po koci gori, doli, naokoli lol.

Sam ti si res shiny happy clovek, tvoji posti mi vedno delujejo tako...mehko...rada te berem.

Imam FB, ampak nisem veliko gor. ZS.

Princes, to se meni konstantno dogaja. Si srečen v vezi, a v primeru, da oseb, ki je prej gojila neka čustva do tebe, najde koga drugega, postanem ljubosumna. Po premisleku sem ugotovla, da zato, ker smo ljudje po naravi lovci. Radi imamo pozornost, čutimo naklonjenost, ljubezen. Ne želimo tiste osebe, a prav tako ne želimo, da bi jo imel kdo drug, ker nam s tem prevzame čustva, ki jih je prej tisti človek gojil do nas.
Mogoče je pri tebi isto.

Se strinjam, tudi sama sem prisla do podobnega spoznanja.

Zaspala sem kak malo dete, čas pa neusmiljeno beži. :s

Me too, kar zmanjkalo me je.

Planet, on je zaprt vase na drugačen način - non stop se smeje, ful je zgovoren, zabaven itd., ampak da bi govoril o čustvih - ni šans. V vseh teh letih nisva minuto govorila o puncah, tipih, odnosih, ništa. Še kolegi so komaj izvlekli iz njega, da mu je ta sošolka všeč, s tem da takrat ni bil trezen. Mislim, da tudi še nobene ni mel.

Vem samo, da bom eksplodirala, če mu ne povem, kaj čutim. Hkrati me je pa tok strah njegove reakcije, da se sploh ne morem pripravit do tega. Zakaj me ne more minit, in bit vse po starem, zakaj mora bit vse tok zakomplicirano.

Aha, en kolega, s katerim sva izgubila stike along the way, je bil taksen. Samo enkrat mi je govoril o svojih custvih in takrat seveda ni bil trezen.
My other self bi ti rekel, da mu vse povej, izgubiti nimas cesa, samo vem, da sama tega najbrz ne bi nikoli naredila, ker bi me bilo, tako kot tebe, prevec strah. Ceprav z leti sem postala pogumnejsa, dostikrat povem marsikaj in zraven pridam, da vem, da je neizvedljivo, ampak, da tako pac mislim/cutim.

[Adriane]

Meni pa Adrijan ni tako slabo zvenece ime. Samo, da ne bo Kai Jež.

Aja hehe, tako si mislila, no, meni tovrstna toleranca ni bila dana, prenesem marsikaj, ampak moram vseeno malo paziti.

Prej si pisla o osmih pirih... Poznam Superman sindrom, ja Pol pa samo naenkrat klofuta...
Niti mačkov nimam, le rahlo dezorientiranost pa skozi kvasim neumnosti Spomnem pa se še kaki 2 leti nazaj, da me je D moral dan po tovrstnih nočeh streči od zadaj in spredaj, mi kuhat, dobesedno hranit, nosit Rupurute, in če je naneslo, da je moral domov zaradi treningov, sem v agoniji, ležeč na postli, z iztegnjeno roko skozi solze moledovala: "Prosim, ne iteeeee!" Tega hvala bogu več ni. Užas...

Ah, klasika, nevermind the ppl. :\

Se v bistvu oni bolj obremenjuje z mano kak jaz z njimi. Marsikdo viha nos nad mano, a je hvala bogu mnogo mnogo več ljudi, ki se veselijo moje družbe.

Si me spomnila na eno mojo zgodbo ravno tako iz ene koce, v zivo oranzni trenirki s (predolgimi) hlacnicami sem se s tremi kolegi pometala koco do jutra. Nikoli vec se nisem znebila crnine s hlacnic. Na koncu smo imeli postroj v vojaski vod in tekanje ob komadu "Chain of fools" po koci gori, doli, naokoli lol.

Milsim, da bo moja obleka doživela enako bridek konec
Postroj

Sam ti si res shiny happy clovek, tvoji posti mi vedno delujejo tako...mehko...rada te berem.

Hvala enako ˇ-ˇ

Imam FB, ampak nisem veliko gor. ZS.

Sem jaz zato toliko več, lol

Se strinjam, tudi sama sem prisla do podobnega spoznanja.

Šele kasneje sem vidla, da je Princes tak že sama prišla do tega spoznanja. Grozni smo, grozni. Vse bi meli

Aha, en kolega, s katerim sva izgubila stike along the way, je bil taksen. Samo enkrat mi je govoril o svojih custvih in takrat seveda ni bil trezen.
My other self bi ti rekel, da mu vse povej, izgubiti nimas cesa, samo vem, da sama tega najbrz ne bi nikoli naredila, ker bi me bilo, tako kot tebe, prevec strah. Ceprav z leti sem postala pogumnejsa, dostikrat povem marsikaj in zraven pridam, da vem, da je neizvedljivo, ampak, da tako pac mislim/cutim.

Word.

[Princeska]

Eh, ljudje. *sigh*

Princeska, dobro si napisala "da si zameris taksne reakcije, ceprav so samo v tebi, potiho", jaz imam enake probleme. Vse se me dotakne, vse premlevam, ne morem si prepreciti dolocenih custev, kaj naj. Pojma nimam.

Princes, to se meni konstantno dogaja. Si srečen v vezi, a v primeru, da oseb, ki je prej gojila neka čustva do tebe, najde koga drugega, postanem ljubosumna. Po premisleku sem ugotovla, da zato, ker smo ljudje po naravi lovci. Radi imamo pozornost, čutimo naklonjenost, ljubezen. Ne želimo tiste osebe, a prav tako ne želimo, da bi jo imel kdo drug, ker nam s tem prevzame čustva, ki jih je prej tisti človek gojil do nas.
Mogoče je pri tebi isto.

Ma ja, sej imata prav... sploh Adriane, ti si to zelo dobro napisala. Ampak res sm kr malce huda nase. Ker me potem taak stvar žre, čeprav je čist brezpomensko, da me.

[Kalypso]

Jaz se včasih ob vaših prigodah in čaganju počutim ko stara omika.

[Adriane]

Kalypso, ti si prevelik ziheraš za take razvrate. Tudi taki so potrebni, drugače bi vladala anarhija

Če ničesar ne pogrešaš, je itak ok, tako kot je. Smo pač različni. Problem bi bil, če bi imela občutek, da se svet vrti brez tebe.

Jaz si pa včasih želim, da bi bla bolj "omikana", oz. da bi se znala obnašat situacijam "primerno". Tak pa grem recimo ven lepo oblečena, začujem npr. Pantero ali kaj podobno norega, pa že razpuščam lase in popolnoma pozabljam, da morda slamanje in dretje v takratni opravi ne zgleda najbolj normalno Ja, včasih si res želim, da bi mela kaki zvonec vgrajen

[Kalypso]

Hehe, z obema nogama trdno na tleh. Verjetno sta tak najbolj zadovoljna mama in ata, da sem taka. Niti ne pogrešam tega čaganja, no včasih že, ampak to ni ravno pogosto. Meni je dovolj enkrat dvakrat na leto, da grem ven, se znorim napijem. Problem je le, da takrat sploh v zadnjem letu, ko bi šla kam navadno nimam s kom za it, ker sem s puncami s katerimi smo včasih hodile ven čist zgubila stike, s temi katerimi se zdaj družim, pa nekak ni pravo vzdušje. Se vse ustavi pri enem koktejlu v Cantanteju, pol pa gre vsaka svojo pot domov. Z ostalimi kolegi, s katerimi se sicer ful dobro razumem, pa mi nekak ni za hodit ven, ker so navadno vsi poparčkani, jaz pa se brez svojega res čudno počutim. Sem bila enkrat tak, pa sem hitro pobegnila domov.

[_Planet_]

Joj ne vem ka nj nardim. Vem pa da mi bo ful zamerila. In unedve tudi

Jaz bi ti tudi zamerila. Ne maram, da se z ljudmi nekaj zmenim, pa me potem pustijo na cedilu. Sicer ne vem, za kaj se gre pri vsej stvari in koliko je pomembna, ampak vseeno. Od svojih bliznjih pricakujem, da se drzijo domenjenih stvari, ker jaz si vedno vnaprej prilagodim urnik tako, da je se cas za tisto, za kar sem se zmenila. Drugace se raje ne dogovarjam. Ne maram utekocinjenih odnosov, ko je danes eno, jutri drugo, cez tri dni pa tretje.
Ceprav po drugi strani pa...ta svet se tako vrti, da, ce ne poskrbis sam zase in za svoje interese, hitro potones. Skrbi za svoje interese se se ucim, zato me najbrz ni dobro poslusati.

[_Planet_]

Prej si pisla o osmih pirih... Poznam Superman sindrom, ja Pol pa samo naenkrat klofuta...
Niti mačkov nimam, le rahlo dezorientiranost pa skozi kvasim neumnosti Spomnem pa se še kaki 2 leti nazaj, da me je D moral dan po tovrstnih nočeh streči od zadaj in spredaj, mi kuhat, dobesedno hranit, nosit Rupurute, in če je naneslo, da je moral domov zaradi treningov, sem v agoniji, ležeč na postli, z iztegnjeno roko skozi solze moledovala: "Prosim, ne iteeeee!" Tega hvala bogu več ni. Užas...
Se v bistvu oni bolj obremenjuje z mano kak jaz z njimi. Marsikdo viha nos nad mano, a je hvala bogu mnogo mnogo več ljudi, ki se veselijo moje družbe.Milsim, da bo moja obleka doživela enako bridek konec

Mhm, takrat smo se ves vecer salili na temo Superman, bolj smo se salili, bolj sem postajala on. Vidis, mackov pa tudi jaz nimam, neumnosti kvasim, da. Zadnje case se odvajam od posiljanja "pijanih SMSov". Drugi dan namrec ni smesno.
Haha prosim ne it. Pri naju je na sreco tako, da poba kuha in je ze navajen, da me tudi v "normalnih" okoliscinah nahrani, ker, ce caka name, hrane ni sploh. Kuha mi je huda izguba casa in sem skoraj raje lacna kot, da si kaj prevec vrtim za stedilnikom.
Tocno tako, tisti, ki me dobro poznajo, se radi objamejo z menoj v taksnih trenutkih. Ostali pa naj bezijo, it wasn't meant to be.

Hvala enako ˇ-ˇ

O hvala, jaz sem imam sicer za trdo in odljudno, ampak me veseli, da kdo med vrsticami najde tudi mojo "lepso" plat.

Šele kasneje sem vidla, da je Princes tak že sama prišla do tega spoznanja. Grozni smo, grozni. Vse bi meli

True, true. *sigh*

Če ničesar ne pogrešaš, je itak ok, tako kot je. Smo pač različni. Problem bi bil, če bi imela občutek, da se svet vrti brez tebe.

Jaz si pa včasih želim, da bi bla bolj "omikana", oz. da bi se znala obnašat situacijam "primerno". Tak pa grem recimo ven lepo oblečena, začujem npr. Pantero ali kaj podobno norega, pa že razpuščam lase in popolnoma pozabljam, da morda slamanje in dretje v takratni opravi ne zgleda najbolj normalno Ja, včasih si res želim, da bi mela kaki zvonec vgrajen

Podpis! Kalypso, vsak ima svoje veselje, veselij pa je toliko, kolikor je ljudi.

Moj zvonec je poba, ce je poleg in me zacne grdo gledati. Ceprav mu dostikrat ocitam, da je zavrt, jaz pa se moram nekje znoreti. Taksna pac sem. Na sreco imava nekaj prijateljev, s katerimi smo na isti valovni dolzini, pa poba ima sorodnike v Beli Krajini, s katerimi se vedno dobro zabavamo.

[Jinadaze]

dostikrat povem marsikaj in zraven pridam, da vem, da je neizvedljivo, ampak, da tako pac mislim/cutim.

Očitno sem jaz res tko optimistična (naivna?), da se mi le ne zdi tko neizvedljivo.

Pa ko bova naslednjič na plaži, mu bom vrgla telefon v Ljubljanico, ko sem že zbrala jajca, da bi ga poklicala, je spet nedosegljiv.

[Kalypso]

Vrat mu bom zadrgnila. Zamudil je tisti vlak na katerega je hotel, zdaj pa ne ve, če bo s tem na katerem je ujel drugega, ki ga bo pripeljal domo. Jojjjjj. Samo zato, ker se je spravil 5 min pred zdajci pakirat.