

Spovednica
#11141
Posted 26 July 2009 - 12:16 AM

#11142
Posted 26 July 2009 - 09:30 AM
Najprej jo mat vrže ven iz stanovanja (mama vedno gleda samo nase, in vsi drugi so krivi ona pa je vedno nedolžna=ni važno za kakšno stvar se gre. Niti nikoli ni cenila svoje hčerke). In potem je mislila da bo živela v podnajemniškem stanovanju v katerem je že leto dni, se je lastnik spomnil da bi on rad imel stanovanje čez poletje.
Ker ni vedla kam na gre je poklicala bivšga(pred kratkim sta šla narazen) in ko se odloči da bo odšla spat pride on v sobo in jo zmerja, da je kurba in jo pretepe.

In nakoncu mi še pove da je prostovoljno šla na zdravljenje v LJ polje, ima bipolarno motjo.



Najhuje je pa da je notri že 2 tedna in jo je mat pršla pogledt samo 1x!!! Ni važno kaj so imele prej, enkrat pa bi lahk gledla na hči ne pa sam na svojo rit!!!!
sam o njej razmišljam in ne vem kaj naj nardim


#11143
Posted 26 July 2009 - 11:05 AM
Mami imela podobno izkusnjo z eno svojo studentko in dejansko je bilo vse, kar je punca v tistem trenutku potrebovala, nekoga, da jo je poslusal, da je vedela, da ni sama z vsem bremenom tega sveta, so pa s casom tudi pri njej doma naredili korak naprej, si priznali, da imajo tezave z odnosi v druzini in zaceli sodelovati pri terapiji. Ne gre cez noc, ampak nekje je treba zaceti.
#11145
Posted 26 July 2009 - 01:06 PM
#11146
Posted 26 July 2009 - 01:10 PM
Samo upam da ne bom ostala brez besed ko se pol dobimo na kavi!

#11147
Posted 26 July 2009 - 04:33 PM
Vceraj sem na TV gledala prispevek, v katerem je ena gospa govorila o tem, kako je podlegla depresiji in se potem zacela pocasi resevati iz nje. Najprej se ji je zdelo, da ona taksna pac je, da je njeno zivljenje kakrsno je in pika. Doma v mozu ni imela opore, hcerki sta bili se premajhni in sta jo sprejemali z vsemi njenimi "muhami". Sele, ko je vse skupaj prislo tako dalec, da enkrat 3 mesece ni sla iz hise se je zavedela, da pa to le ni vse, kar lahko dobi od zivljenja. Na netu je nasla en forum, kjer so se dobivali ljudje s tezavami, podobnimi njenim in prav na njihovo prigovarjanje je po treh mesecih prvic spet zapustila hiso in se udelezila enega "sestanka" z njimi. Je rekla, da je bil to prelomen trenutek, ko je videla, da ni edina s to boleznijo, da se da marsikaj narediti, ko je odkrila dejanske vzroke za bolezen, zbrala pogum, da se je locila in odselila od moza (on je mislil, da tega ni zmozna) itd. itd... V bistvu je potrebno zelo malo, da se clovek postavi zase, na svoje noge, ampak je pa potrebno tudi zelo malo, da ostane brez vsega dostojanstva in samozavesti. (Neprimerna, unicena) samopodoba je hudic, ker te sili v marsikatero bolj ali manj deviantno obnasanje.
#11148
Posted 26 July 2009 - 06:58 PM

#11149
Posted 28 July 2009 - 08:45 PM



#11150
Posted 28 July 2009 - 09:57 PM
Dol mi visi za določene stvari pa mi ne bi smelo

#11151
Posted 28 July 2009 - 10:01 PM

Ni mi všeč od sestre " fant". sem bila z njo ko sta se spoznala, grozen smart ass pa učer je imel že tako na pol ukazovalno pripombo

Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#11152
Posted 29 July 2009 - 12:38 AM

#11153
Posted 29 July 2009 - 08:04 AM
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#11154
Posted 29 July 2009 - 08:12 AM
#11155
Posted 29 July 2009 - 08:16 AM
#11156
Posted 29 July 2009 - 09:17 AM


#11157
Posted 29 July 2009 - 10:02 AM
#11158
Posted 29 July 2009 - 04:21 PM
Ne da se mi nič. Še v službi sem se danes izogibala dela kolikor je le bilo mogoče.
#11159
Posted 29 July 2009 - 11:05 PM

K. je valda SPET (!!!!!!!) zaspal, ker se ni javil, ko sem ga malo prej klicala. pa me kliče nazaj in ga jaz samo napi***m 'hvala lepa za tak obisk, nasvidenje' in poklopim. sej vem, da je smešno&debilno že vse skupaj, ampak ne mislim pa bit tiho, če me nekaj moti. pa bo šel teden mimo, ne da bi se vidla za več k 10 minut na dan. tut prou.
“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#11160
Posted 29 July 2009 - 11:27 PM




After all this time?
Always.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users