

Spovednica
#11101
Posted 23 July 2009 - 06:28 PM

---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#11102
Posted 23 July 2009 - 07:54 PM

como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#11103
Posted 23 July 2009 - 08:53 PM



#11104
Posted 23 July 2009 - 08:58 PM

#11105
Posted 23 July 2009 - 08:58 PM

Ampak rož pa vseeno ne zanemari.

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#11106
Posted 23 July 2009 - 08:59 PM

Ful se veselim današnje noči, že vidim kako bom lahko zaspala komaj proti jutru.
Ravno prej me je klical K. in me oklical za "mučilca spanja", ker se vsakih 5 sekund obrnem, in vsakič zahtevam, da se obrne za mano, če slučajno ostanema obrnjena en prosti drugemu mu pa v dihalne poti spuščam CO2(dvojka pisana spodaj), in ko se bogi revež končno ves izčrpan obrne na trebuh, se jaz živi radiator s 90 stopinjami vležem z nogo na njega, in doživi toplotni udar


In okoli 6ih končno zaspim.
Da ne omenjam, da potem cel dan hodim kot mesečnik

#11107
Posted 23 July 2009 - 09:03 PM
Baje. Ne vem.

Mislim to. Kao neki zaljubljena pa to.
se opravičujem zdej za en velik oftopik:
FREYA KJE SI????????
Pablo Picasso
#11108
Posted 23 July 2009 - 09:12 PM

#11109
Posted 23 July 2009 - 09:21 PM


“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#11110
Posted 23 July 2009 - 10:14 PM
Kaj se imam jaz za spovedat, hmm, da je bil današnji večer en saaam velik kaos, neki sem morala za šiht rihtat, pol glede ju3šnjega koncerta s prevozi in faaaaaaaaaak, komaj čakam da grem spat!
#11111
Posted 23 July 2009 - 10:32 PM
Bol ko se trudim bit potrpežjiva pa easy, bol ji ni prav. Karkoli nardim ji ni prav. Če jo pogledam, jo presojam, če kej rečem, pol "bom mogla še velik delat na seb", če nič ne rečem sm asocialna, če rečem, da mi res ni o tem se za pogovarjat se z mano ne da o ničemer pogovarjat...skratka očitno sm res grozna kokrkoli me obrne, vse je /vedno/nikoli/premalo&preveč...
#11112
Posted 23 July 2009 - 10:35 PM

ejo, a nisi ti odseljena? pa maš še zmeri take vzgojne in poučne od preljube mamice?

moja spoved: fuuuuuuuull mi sedejo soft drinki zadnje čase,


“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#11113
Posted 23 July 2009 - 10:45 PM
Pa tok sm bla pridna včeri k sva šle k babici v kp(umira) pa sm jo celo pot poslušala njene duhovne fore, pa še umest pa še nazaj, ampak k mi je pa dans začela spet eno in isto...ma ne morš tko no. Najprej začni živet te svoje nauke pol pa "flanci". Kretenasto se mi zdi bit poln ene teorije pa nič delat na tem, ampak jaz itak ne vidim, kaj je ona že vse nardila na sebi...ja dopuščam to možnost ampak glede na njene izpade, bi rekla da nič.
Največja fora je pa to, da če ji rečem to na lep način, da se mi ne zdi ok, da pač vse to name "stresa" , da me prizadane in me sprav v slabo voljo, mi tko lepo zabrusi nazaj, da je to MOJ PROBLEM, če se jst obremenjujem z njo, da se bom slej ko prej mogla nehat in da ji jst dajem pomen. Ne prideš ji do dna pa pika.
#11114
Posted 23 July 2009 - 10:46 PM
In glupa sem.

Pablo Picasso
#11115
Posted 23 July 2009 - 11:00 PM

#11116
Posted 23 July 2009 - 11:30 PM

Pablo Picasso
#11117
Posted 23 July 2009 - 11:36 PM
Moja spoved: ABSOLUTNO preveč pijem. In potem delam neumnosti. In potem mi je žal.
In glupa sem.

Story of my life.

Sorry, Coco, fajn zrihtaj.

Jaz imam full rada svojega fanta, pa mogoče še enega zraven, meša se mi, cel dan brezdelja in razmišljanja na Soči mi ni pomagal. LOL
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#11118
Posted 24 July 2009 - 09:49 AM
pa vročina
komaj čakam jutri ko bo ohladitev pa dež
še bolj pa jesen/zimo
#11119
Posted 24 July 2009 - 04:09 PM
LOL


---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#11120
Posted 24 July 2009 - 05:41 PM


Sama vem, da bi mi otrok hodil zelo v napoto, ker bi se pocutila omejeno v svobodi, ki jo uzivam in zajemam s polno zlico, zato ga pac nimam. Ceprav me vsaj parkrat na leto ljudje, s katerimi se srecujem/druzim ne pozabijo spomniti na to, da bi pa bil ze cas. Kaj pa ti ves, kdaj bo zame cas a?!?
Lahko razumem, da te "zaskrbljena" babica ali mama kliceta tako kot je napisala Kinky. Vcasih mi je slo na zivce, pocasi pa sem zacela razumeti, da sta eni ali druga pac sami in se smilita sami sebi in se cutita zapusceni od vseh. Razumem to in si zato ponavadi vzamem cas, pol ure, se oglasim pri eni ali drugi, malo poklepetamo, pa smo vsi boljse volje. Naucila sem se tudi ze braniti pred vsiljevanjem mnenj, veliko stvari tudi preslisim, ampak OK..
Mi je pa vcasih, ko bi rada imela mir, odvec in znam biti zoprna, ce kdo sili vame. Samo kot receno, to mi je cisto normalno obnasanje, spada k staranju, ko se ljudje zacenjajo pocutiti zapostavljene in odvec ter iscejo nekoga, ki bi jih se potreboval.
Ni mi pa normalno, da se te lastna mama loteva s taksnimi in drugacnimi obtozbami in sprosca svoje frustracije na tebi brez moznosti normalnega pogovora. Moji mami tudi mede zadnja leta (mena), ampak, ce se ze zgodi, da je kdaj nekorektna do mene mi najkasneje naslednji dan pove, da je bila zato pa zato slabe volje in, da je potrebovala malo miru.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users