

Kaj ste to noč sanjali?
#1061
Posted 22 March 2008 - 10:12 AM

Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#1062
Posted 23 March 2008 - 09:54 AM
bla sem na pevskih (cerkveni mladinski pevski zbor tle v našem kraju) ... in že to je blo čudn, ker ignoriram vse religiozne zadeve ... pol so pa enga prašička ...


#1063
Posted 23 March 2008 - 12:44 PM

Je bil nekje turnir od odbojke in jaz sem po dolgem času sodelovala. V času pavze med tekmami sem jst sedela kolegu v naročju in se pizdila, da me je trener dal igrat na libera, ko pa sem jst od nekdaj center in nisem libera v življenju igrala. Pol pa mi še ta kolega pove, da je slišal eno soigralko, kako je pljuvala po meni v smislu "če bo ona na liberu, bomo res zgubili, kaj sploh iščemo tu."
Zatem sem kar odkorakala na nabrežje med neke bloke in srečala kolegico in nekaj njenih sošolcev, kako čakajo na avtobus. Tko se midve pogovarjava, ko do mene stopi njen sošolec (jst ga kličem uni z lepimi prsti, lol ful ima lepe roke :-) in mi reče, da sem 0,6. In jst uno "wtf? Aa, čaki, to je 0,6 -> 60%, to je ocena 2." Pa on pritrdi:"Tako je." In jst ga napadem:"Čakaj, kaj zdej ti vsako beko razvrstiš po neki svoji lestvici in ji daš oceno?!" In mi reče da ja, pa da je popolna ženska po njegovih kriterijih ena kokoš iz paralelke, ki je daleč od popolnosti. LOL no

Pablo Picasso
#1064
Posted 26 March 2008 - 06:53 PM
V šoli sem zatežila sošolcu, naj reče mami, ki je bila glavna urednica Primorskih novic, da mi poišče torbo in bundo, ki sem jih pozabila tam. Čez čas pa mi je rekel, da je mama izjavila da mi bo ona dala denar za novo bundo, samo da neham težit.
Ok, whatever.

Pablo Picasso
#1065
Posted 26 March 2008 - 06:56 PM

There are no limits to what you can accomplish when you are supposed to be doing something else.
#1066
Posted 26 March 2008 - 06:58 PM



#1067
Posted 26 March 2008 - 07:34 PM
#1068
Posted 26 March 2008 - 07:53 PM
#1069
Posted 26 March 2008 - 10:51 PM
V šoli sem zatežila sošolcu, naj reče mami, ki je bila glavna urednica Primorskih novic, da mi poišče torbo in bundo, ki sem jih pozabila tam. Čez čas pa mi je rekel, da je mama izjavila da mi bo ona dala denar za novo bundo, samo da neham težit.
OMG

Danes sem sanjala Frido.
In v sanjah sem bla v spalnici staršev, kao da je blo zgornje nadstropjke stanovanja nekak zase, kot apartma in se je začasno not, kot cimer, vselil od Fride en bivši. Frida me je ful posvarila da je tip sociopat in da naj mam čimmanj stikov z njim.
In res, tip ves tak čuden, suh, v eni temno modri "čefusrki" trenerki, pa ves zanemarjen, kot da bi bil đanki je imel pogled. Pa stalno je hodil za mano pa me komentiru, češ da če si že mislim lakirat nohte naj si jih vsaj z eno pastelno barvo. Kr neki je začel grozit no.

In pol je začel kr neki nabijat, kako smo vse ženske iste in kako je on neko utelešenje enega tajskega borca/ognjenega zmaja in da je dosegel neko višjo raven itd.
Pol smo se nekje v mestu med neurjem znajdli vsi trije, pa še en kolega od Fride. Pa noč, lilo ful, nobenega avtobusa, nič odprto.
Pa sta se ta tip pa Frida začela nekaj ful pičit (pa on je vmes kar stalno gorel), pol mi je pa postalo jasno da se imata še ful rada. Na koncu je bil tak happy end in smo vsi sedeli na pivih v enem socialističnem lokalu, premočeni, prezebli, nasikani a vseeno dobre volje.
L.O.L.
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#1070
Posted 27 March 2008 - 02:37 PM


Ful dobr no, se mi kr fajn zdi.

Jest sm pa sanjala, da sm dobila službo kot receptorka v BU-BI, kamor hodim na pilates.

#1071
Posted 27 March 2008 - 03:04 PM

como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#1072
Posted 27 March 2008 - 03:13 PM
#1073
Posted 30 March 2008 - 01:56 PM
#1074
Posted 30 March 2008 - 06:12 PM

In veš da hočem te še bolj
ko gledam tvoj obraz
nikdar mi ni dovolj
sem to sploh še jaz?
Ko grizem tvoje dlani
ne čutiš bolečin
držim te med zobmi
nikdar te ne spustim.
#1075
Posted 30 March 2008 - 08:30 PM

There are no limits to what you can accomplish when you are supposed to be doing something else.
#1076
Posted 30 March 2008 - 08:45 PM

da bi se spremenila.
Obstala sem,
da bi se pomirila.
Obstala sem,
da bi obraz dobila
#1077
Posted 30 March 2008 - 08:45 PM



Jst sem sanjala besede Roša ment koroša. Wtf?
Pablo Picasso
#1078
Posted 30 March 2008 - 08:46 PM
Čist vsak dan sanjam o maturi. Da nisem nikamor sprejeta, ker tako slabo naredim. To se mi zdejle sanja že ene pet dni zapored. Prov odfukal se mi bo.

da bi se spremenila.
Obstala sem,
da bi se pomirila.
Obstala sem,
da bi obraz dobila
#1079
Posted 31 March 2008 - 02:40 PM
Sem šla kao na neko potovanje v Latinsko Ameriko, ne spomnim se točno kam. Vem, da sem se znašla pred ogrooomno Zarino trgovino, ki je bila v neki stari bahati palači, ki je stala na mestu, kjer je naša šolska telovadnica O.o. Sem šla tako noter in našla kup lepih oblačil in celo ene črne superge itd. Pol pa sem pogruntala, da v trgovini poteka neka akcija, kao če zbereš neke slikice od tipa od Sashe Pivovarove, dobiš nek popust.
V trgovini sem zabila cel dan, počasi se je stemnilo nakar me je nek tečen prodajalec omamil in zvlekel v postelj, kjer sem ležala in nekaj nerazločno govorila. In ko se mi je v določenem trenutku posvetilo, da me hoče posilit, sem skočila iz postelje in stekla v spodnje nadstropje in klicala edino prodajalko, ki je bila prej v trgovini, nakar mi je tisti sluzavec rekel, da jo brezveze iščem, ker je že šla domov. Sem se pognala skozi vhodna vrata in kričala, kričala, kričala, ampak mojega glasu ni bilo od nikoder.
In ko so me končno našli in poskrbeli zame, se je moj oče odločil, da se bo maščeval vsem, ki so mi kdarkoli storili kaj hudega in je tako pobijal ljudi. Nekega dne je izvedel, da je ta prodajalec na neki vojaški vaji na nekem prostranem žitnem polju. Vseh pet vojakov, ki so bili na tej vaji je oče zadavil z žico, jaz pa sem si pri tem v solzah vedno pokrila ušesa, da ne bi slišala tistega obupanega hlastanja za zrakom. In ne vem zakaj, na tisti vaji je bil tudi kolega in čeprav sem moledovala, naj ga ne ubije, ga je oče kar zagrabil in zadavil, jaz pa sem potem jokala ob truplu "ubogi J., uboga njegova mama, izgubila je moža in dva otroka".
Ma ful grozno, no.

Pablo Picasso
#1080
Posted 01 April 2008 - 01:53 PM
Sva kao sprejemala neke majhne delegacije od vsepovsod in tako pozdravimo neke skupinici. So sedeli na tleh naše kopalnice, midva z J. pa sva stala na kopalni kadi in se držala za tisti štango, ki drži tuš. In naenkrat jst opazim, da so povsod velike kaplje kri, nakar ugotovim, da teče z mene in sem jst vsa krvava.

Pablo Picasso
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users