2103 replies to this topic

[Jinadaze]

[Matilda]

Zelo dober članek KLIK

 

Na žalost se moram strinjat, da nam na faksu nihče ne pove o načelih zdrave prehrane in da ljudje v splošnem niso izobraženi in seznanjeni z drugimi načini prehranjevanja.

 

Ravno zadnjič smo imeli seminar o vplivih okoljskih dejavnikov na prehrano in v diskusiji je bilo izpostavljeno, ali bi recimo z vegansko prehrano lahko to rešili.

Besede PROFESORICE, najbrž specialistke javnega zdravja: "Ja saj, kar se tiče same skrbi za okolje, je veganstvo plemenito, ampak človek je po naravi vsejed."

S sošolci pa se raje nisem kregala...

 

Žal, mora bo preteči še ogromno vode, predenj bodo ljudje sprejemali veganstvo kot pravilno, ne kot čudaško in ekstremno.

 

Jaz nisem (še) veganka, ampak več berem, bolj se izobražujem, bolj se mi zdi vse skupaj smiselno in logično... Obvezno si moram prebrati tudi Kitajsko študijo.

Je pa pomoje težko spremenit vzorce hranjenja, v kolikor nima človek lastnih dohodkov in gospodinjstva, si nima časa kuhat sam in je zaradi razmišljanja o veganstvu tretiran kot norec.

[Immortelle]

http://veganr.net/en/

[Anouk]

Tole sem danes nasla na Threadless strani:

 

 

Naslovljena je sicer 'I hate vegans', ampak s kanckom sarkazma je prav lustna Potatoes!

 

 

[Matilda]

Luštne imajo, ja.

Še ena:

 

[Kinky]

[Sinnaia]

[Olivija]

Ful lepo. Res se te dotakne, no.

[Anouk]

Ja, ane? Sem videla 2 dni nazaj ta clip, ko je bilo par tisoc ogledov, potem je bil pa povsod na FB, in danes je stevilka ze okrog milijona (plus obstaja verzija s slovenskimi podnapisi - klik). Nedolznost otrok in cudesa interneta so vedno zanimiva kombinacija .

[Anouk]

 

V nedeljo, 9. 6. 2013, vas v duhu soborčevstva vabimo na spomladanski Veganski pohod do partizanske bolnišnice Košuta, ki se nahaja na južnih obronkih Storžiča. Pot nas bo vodila do doma Kokrškega odreda na Kališču. Pohod z višinsko razliko 700 m bo predvidoma trajal 4-5 ur.

V kolikor bi se pohoda želeli udeležiti, nam to sporočite do petka, 7. 6., na info@zazivali.org, da se dogovorimo o podrobnostih glede prevoza. Vsaka udeleženka oz. udeleženec bo prejel/-a brezplačni veganski obrok.

 

[sade]

Jaz pa nisem več veganka. Jem domača jajca (striktno) in morske stvari. Mleka še vedno ne. Sploh ne vem, zakaj sem začela to dvoje jesti nazaj. Verjetno se mi je luštalo in delno tudi zato, ker ne čutim tako močne empatije do morskih živali.

[Fiona]

Jaz žal ugotavljam da veganka ne bom nikoli.

Meso mi dobesedno manjka, če ga ni. Mogoče ima kaj opraviti s krvno skupino, mogoče nič. Ga ne pojem veliko ampak mora biti.

[Kinky]

Mogoče ima kaj opraviti s krvno skupino, mogoče nič. 

 

Močno dvomim, da ima kaj. Ti si 0, ne? Jaz tudi.

[Fiona]

Mhm, 0, Rh-.

Ma ne vem, jaz sem poskusila, uspelo mi je tako...ena dva tedna, potem sem se pa (kljub vsemu spoštovanju do živali) zalotila, da razmišljam o kakšnem zrezku ali pa kakršnikoli obliki mesa.Povprečno bi rekla da jem meso 1 ali pa maksimalno 2 na teden, pa še to v omejenih količinah, ampak ja...Meni manjka...

[Marmelada]

Jaz tudi močno dvomim, da bi lahko bila veganka za daljši čas. Vegetarijanka pa pomoje brez nekih večjih problemov. Jaz imam namreč zelo rada sir, jogurte, jajca, med. Pa še precej komplicirano se mi zdi veganstvo, če se ga misliš striktno držat - moraš pazit še ko kupuješ vino, povsod gledat, če je kakšna sled mleka notri, pri peki uporabljat neke nadomestke itd. Prvič sem poskusila tudi kavo z rastlinskim mlekom (mandljevim), ampak mi to ni isto kot z mlekom. Sem res samo enkrat probala in bi se verjetno navadila. Tudi za razne riževe mocarele dvomim, da se lahko po okusu primerjajo z navadno.

[Jinadaze]

Ni mišljeno kot provokacija ali kaj podobnega - tudi sladkor človeku 'manjka', če ga redno je potem za nekaj časa ukine, kar še zdaleč ne pomeni, da ga telo dejansko rabi. Vsi vemo, da je ravno obratno. -)

[Kinky]

Ja, res je, Jina.

 

Jaz sem bolj 'frišna' v veganstvu, hehe, lahko pa povem, da sploh ni težko. Na začetku sem si precej pomagala s tistimi seznami izdelkov, ki smo jih dobili na Izzivu.

Drugače pa čimmanj kompliciram, jem veliko sadja in zelenjave, polnovredno hrano .....  

 

Do sedaj sem pogrešala samo enkrat sir na pici, sedaj jo pa brez težav jem brez. Prosim za malo več paradižnikove omake, da ni suha, in je ravno tako dobra.

Pa še v lokalni piceriji mi dajo malo več zelenjave, in sem srečna. Enkrat mi je pa na poti domov s službe zadišal burek (ki sem ga prej precej rada jedla,

sicer redko, ampak vseeno), ker sem bila sestradana. Zato imam sedaj v torbi kakšno Frutabello, ali dve, da ne padem v švohost.

[Anouk]

Meni se res ne zdi komplicirano, pa ne pravim tega zato, ker bi hotela komurkoli karkoli prodat, ampak pac - ce zelis jest (nekatera) predelana zivila, potem od zacetka beres etikete, potem si pa itak ustvaris svoj nabor najljubsih izdelkov in si jih vizualno zapomnis, tako da te kar poklicejo s polic

 

Jaz sem drugace tudi imela jogurte, sire in podobno precej rada, pa moram rect, da se mi nicesar ne lusta (pac ne vidim teh stvari kot hrano, ker so druge mentalne slike povezane z njimi), putrast vonj mleka mi pa slabo dela v zelodcu (pozimi povsod vohas to po ulicah na Nizozemskem, ko pecejo vaflje ali cvrejo oliebolen). 

 

Pa se en zanimiv clanek z MRI slikami in primerjalno analizo razlicnih 'jedcev' - KLIK

[Marmelada]

Jaz ne pravim, da bi mi karkoli manjkalo, če bi bila veganka, ampak to, da imam določene izdelke zelo rada in bi jih verjetno pogrešala v prehrani. Dopuščam pa možnost, da si bom tudi jaz kdaj zadala izziv, da nekaj časa poskusim z vegansko hrano. Moram v kratkem nabavit vegansko mocarelo, me prav zanima, čeprav ni poceni. Fanta pa moram še probat postopoma spreobrniti, ker on bi skoz meso jedel.

[Kinky]

Če misliš Mocariselo, ti jo odvsetujem. Meni ni bila všeč. Čakam, da pride na naš trg en res dober nadomestek sira, drugače ne bom kupovala. Baje, da kmalu prihaja en v Orco. 

 

Da z vami delim še en včerajšnji pogovor na teku. Jaz sem zelo nekonfliktna oseba, in se - ko vidim, da nekdo laja - raje umaknem, kot da se vmešavam. In tečem skupaj še z dvema puncama

in se pogovarata o čevapčičih. Jaz sem bila poleg, ampak sem bila tiho. Pač nihče me ni nič vprašal, in se mi ni zelo potrebno, da se oglasim.

 

Potem me pa ena v smehu vpraša: saj nisi vegetarijanka, ne?

Jaz pa: ne, sem veganka.

 

5 sekund tišine.

 

In potem mi ena reče: te lahko vprašam zakaj si postala veganka? Jaz sem pa odgovorila samo z enim stavkom: zaradi etičnih razlogov.

 

In ta druga začne pridigo: mar ne veš, da tudi rastline trpijo in jočejo, ko jih jemo. Tudi če ne slišiš otroka kako joče, to ne pomeni, da ne joče.

 

Jaz sem pa samo rekla, da se v te debate res ne bom spuščala, ker se mi ni dalo, in ker se mi tudi ni zdelo vredno. Nimam kaj razlagati, če vem, da me ne bi poslušale. Slišale že, poslušale pa ne.

 

In sem dala v drugo brzino in tekla naprej. Se pa ne bi čudila, če bom od zdaj naprej v skupini označena za čudno hipurko, ki se prehranjuje s plevelom.