

Razna vprašanja glede prehranjevanja!
#1021
Posted 03 February 2011 - 08:10 AM

#1022
Posted 03 February 2011 - 08:15 AM

Eli, lahko nabaviš tudi samo tester za "sekretor/nesekretor", ki stane "le" 51€
#1023
Posted 03 February 2011 - 09:50 AM
Ja, vem Nila. Sam pač po tej dieti piše, da je prepovedat pšenični gluten, iz čiste pčenične. Se strinjam, da je pira tudi pšenica, sam mogoče ima manj glutena? ali drugačno "glutensko sestavo"

Spelt is closely related to the common form of wheat and is not suitable for people with coeliac disease[8]. Some people with an allergy or intolerance to common wheat can tolerate spelt. (Wiki)
#1024
Posted 03 February 2011 - 02:14 PM

#1025
Posted 03 February 2011 - 02:27 PM
ne razumem pa čisto te tvoje zahteve brez bele moke - saj bela moka je tudi v polnozrnatih, ampak tam je še otrobi zraven (ovojnica zrna). če iščeš brez glutena, potem posezi po 100% ajdovih (na japonskem imajo tudi precej znane soba noodles), riževih ali čem podobnem.
polnozrnat = iz celega zrna (nič ni odvzeto - pri beli moki je samo notranji del zrna zmlet, kjer je največ škroba, odstrani pa se ovoj, v katerem je veliko vlaknin in mineralov).
Moka in mlevski izdelki
Moka je osnovna surovina v naši prehrani. Moko in mlevske izdelke pridobivamo v procesu meljave. Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejemo in tipiziramo. Glede na velikost delcev poznamo moke in zdrobe. Najmanjše delce imajo navadne moke (star izraz je gladke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže ostrim mokam.
Tip pšeničnih in rženih mlevskih izdelkov pa se določi glede na vsebnost mineralnih snovi. Označuje se s številom, ki pomeni količino mineralov v miligramih na 100 gramov moke, preračunano na sušino moke. Tako poznamo več tipov mok: pšenično belo (tip 400, 500), pšenično polbelo (tip 850), pšenično črno (tip 1100, 1600), rženo belo (tip 750), rženo polbelo (tip 950), rženo črno (tip 1250).
Poleg omenjenih pa v skupino mok in mlevskih izdelkov spadajo še ajdova moka in ajdova kaša, koruzna moka in koruzni zdrob, pirina moka, pšenični otrobi, ješprenj ter drugi pšenični polnozrnati izdelki.
Glede na vsebnost mineralov in vlaknin je prehransko bogatejša moka iz celega zrna - polnozrnata moka, ki je po sestavi enaka celemu zrnu. Ta moka je torej polnovredna in jo imenujemo tudi graham moka. Vsebuje vitamine iz skupine B ter A, K, E, beljakovine, rudnine, maščobe, encime, hormonske snovi in nenasičene maščobne kisline.
Pšenična polnozrnata moka
Polnozrnato moko dobimo z mletjem celega pšeničnega zrna, pri tem otrobov ne odstranimo. Glede na vsebnost mineralov in vlaknin je prehransko bogatejša moka iz celega zrna - polnozrnata (graham ali polnovredna) moka, ki je po sestavi enaka celemu zrnu. Vsebuje vitamine iz skupine B ter A, K, E, beljakovine, rudnine in nenasičene maščobne kisline. Iz nje lahko pripravimo z vlakninami, minerali in vitamini bogat kruh, pekovsko pecivo in kekse.
Pirina polnozrnata moka
Pira je stoletja pomenila edino in osnovno vrsto pšenice. Pirina moka vsebuje sestavine celotnega pirinega zrna, torej veliko vlaknin in mineralov, več beljakovin kot običajne vrste pšeničnih mok in nekatere vitamine. Iz nje lahko pripravimo zdrav pirin kruh, pekovsko pecivo in kekse.
Ržena moka
Rž je žito iz katerega zmeljemo rženo moko. Ržena moka ima značilno temnejšo barvo in izrazit, poln okus. V primerjavi s pšenično moko vsebuje veliko več mineralov in vitaminov. Odlična je za pripravo rženega kruha in medenjakov.
Pšenična črna moka
Pšenična črna moka je je po izgledu temnejše barve, ker vsebuje več mineralnih snovi- pepela kot bele moke. Pri meljavi se poleg osrednjega dela pšeničnega zrna izkoristi tudi obrobne dele, ki so bogati z beljakovinami, topnimi in netopnimi vlakninami, vitamini, encimi in minerali.
(ta mi je še vedno uganka

Bio pšenična moka
Bio pšenična moka je ekološko živilo, zmleta iz ekološko pridelane pšenice. Ekološka pridelava temelji na naravnih metodah in kroženju snovi v naravnem kmetijstvu, ekološka predelava pa na uporabi dovoljenih snovi in metod predelave. Metode in postopke preverja in certificira za to pooblaščena organizacija.
vir: Mlinotest
#1026
Posted 03 February 2011 - 02:38 PM

“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#1027
Posted 03 February 2011 - 02:41 PM

Cosa vuoi che ti scriva?
Cosa vuoi che ti dica?
Tu sei ovunque in me.
#1028
Posted 03 February 2011 - 03:38 PM


There are no limits to what you can accomplish when you are supposed to be doing something else.
#1029
Posted 03 February 2011 - 04:01 PM
#1030
Posted 03 February 2011 - 04:45 PM
Meni tudi samo sadje nikoli ne paše, ampak je pol litra smoothieja na dan čisto dovolj. Sicer pa pri vseh drugih obrokih mora bit zelenjava, obvezno.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#1031
Posted 03 February 2011 - 04:47 PM
Meni je svojevrsten fenomen, kako vam ne paše sadje oz. ga ne jeste.

#1032
Posted 03 February 2011 - 04:49 PM
Jaz ga v bistvu nimam kdaj, oz. mi ne paše. Za zajtrk pač spijem tisti smoothie, kosilo zelenjava + nekaj, za večerjo mi pa sploh ne. Več kot trije obroki na dan mi ne grejo, drugače bi ga za malico lahko.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#1033
Posted 03 February 2011 - 04:51 PM
#1034
Posted 03 February 2011 - 04:51 PM

Cosa vuoi che ti scriva?
Cosa vuoi che ti dica?
Tu sei ovunque in me.
#1035
Posted 03 February 2011 - 04:52 PM
#1036
Posted 03 February 2011 - 05:00 PM
Meni se zdi, da je pri sadju neka meja (sladkor), pri zelenjavi pa niti ne.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#1037
Posted 03 February 2011 - 07:16 PM
Bi mogla jest zelenjave še več, čeprav solato vsak dan, ampak pač, mogla bi več zelenjave.
Sam se mi je ne da pucat, samo od solatep a ne morem žvet. Sej dons je bla porova juha npr

#1038
Posted 03 February 2011 - 08:04 PM
#1039
Posted 03 February 2011 - 08:53 PM
#1040
Posted 04 February 2011 - 04:41 PM

Meni se zacne po parih dneh brez sadja mesati, prav sitna postanem, ker ne zauzijem nicesar socnega. Najljubse mi je v prvotni obliki, susenega/miksanega ne maram prevec. Drzim se tudi tega, da jem vecinoma sezonsko sadje, ok z izjemo banan, za katere pri nas/v nasi blizini tako ali tako ni nikoli sezone.
Dostikrat si narezem razno sadje, posujem z orescki, ovsenimi kosmici, prelijem z malo medu --->

Oh in gozdne jagode ali pravkar natrgane vrtne ... *faint*
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users