10323 replies to this topic

[_Mayckica_]

Še ena, ki ima trenutno zoprnega deca doma 🤦

[_M_]

Jaz ga pa nimam že od 13, ker sta šla s K.na pustno prireditev v sosednji kraj in peljala nečakinje domov, ampak zdaj pa domov ne znata, zgleda 🫤

[Anouk]

Pri nas je pa Z. tista sitna danes, že od ranega jutra. Pa kot da bi bila na speedu, vse je glasno, hitro, tečno, na repeat. Prej se je R. za 5 minut pred vrata (ven) zaklenil, da se je mal nadihal miru, to najbrž dovolj pove 😂🙈😩

[Kami]

Ma daj, v petek sva imela en nesporazum, ki ga je on eskaliral v 3pm in se drži name. Sej vem, kje sem ga polomila, ampak to, da se pa on zdaj drži name, je pa otročje. Pa kaj naj mu? ‍♀️‍♀️

hahahaha.

To me spomni na L, ki me je po kakšnem "hitrem jeziku" šolal s tiho mašo še kar lep čas 

[ora]

Jaz ga vidim kako mu je koza pretesna a najpametnejsi je za vse. Pa se s tem pranjem in ciscenjem ni blo ama nic od njega.

[tasika]

Kako to pregurate, ko vam grejo dečki na živce?

Jaz doživljam pravi čustveni vrtiljak občasno, in bi ga včasih najraje nekam brcnila ali pa se sprašujem, če je meni res tega treba prenašat. 

[Fiona]

Jaz se delam da ne obstaja in cakam da mine.
In vedno mine.
Ne diskutiram z njim, pustim ga da se skuha in ohladi, pol pa ze sam nazaj prileze. Casi, ko se me je to dotaknilo in sem se sprasevala zakaj, so mimo.
daj mi gre skozi glavo; o evo, spet mula. Top. Pa smo dobri za par dni. In to je to.

[ora]

Ah, vem da je to normalen del zivljenja, da menjamo razpolozenje, pa se vcasih lazje ,vcasih pa tezje obvladujemo. Tudi sama nisem vedno easy, samo drugace pokazem.

[Špela]

Vedno sem se poskušala poovorit, ampak je B. to vzel kot napad nanj, ker sem malo bolj doživeto kaj povedala.  Potem sem pa pustila, ker sem vedla, da ne bom nič dosegla.  Ampak, ko se jaz ne "kregam" več, potem je konec.  Tako kot bom zdaj pustila, da vse to kurjenje od tega tipa, zvodeni, ker js tipa, ki me kao hoče, ne bom prosila, naj se mi pred vrati nariše.  Saj z dejanji oz. nedejanji kaže, koliko mu je do mene.  Je rekel zjutraj sodelavec, naj se ne sekiram zarad ene budale. : )  Sej se ne. 

[Ancka Pomarancka]

Jaz se v bistvu normalno obnašam naprej in čakam, da se on vrne na Zemljo. Me je izučilo, da vroče/mlačne juhe ne smem pogrevati, ker je potem lahko še slabše.
Pojamram kolegici, da ima dec spet PMS, ona pojamra meni...in potem je ok.

[Olivija]

Pri nama je tako, kot je Spela opisala. Zelo resno jemljem to, da se pogovarjama oziroma zakaj se ne zeli nekdo pogovarjat. Izogibanje in ignoranca, obracanje stran - to so mi taki mocni trigerji, bolj ko mu dopovedujem, manj se mi zdi, da steka. Cisto zablokira in ni sposoben tud besede ven spravit, tisina, cri cri. Mene ma takrat da bi vse skup pustila. Ne zelim se it takega odnosa in ne zelim bit terapevt, se sebe ne morem ‘pogruntat’, mi je pa lazje imet uvide/predvidevanja, zakaj on tako kdaj odreagira.

Modra misel kolegice, ki tudi vodi v mirnejsi spanec je: ‘ne ga tolk analizirat’

Ko se lahko custveno izlocim, to gre. Sam takrat mi pa tud vsa ostala custva grejo na hladno in mi lahko hitro postane vseeno za nekega cloveka. To se mi je v preteklih odnosih dogajalo.


To, kar AP pise, nama tudi pomaga, in hvalabogu za te nacine. Zadnjic se izjadam kolegici in mi je tako lepo sporocilo napisala, v smislu, enako se nam dogaja, to je nekaj normalnega in del odnosa… me je tudi nakuliralo, ker grem pol ven iz tega, da me taki konflikti ‘definirajo’ oziroma da jim dajem to tezo, da izkrivljajo moje dojemanje najinega odnosa.

Je pa treba imet potrpljenje oziroma preusmerit misli drugam, mene pa vcasih to precej muci. Moram vedet, da sma v svojem bistvu okej in da nama je bolj mar do tega, da pridema skupaj, kot pa da tega, da ‘imava vsak svoj prav’. Ego is a b*tch. Sploh ker predelujem/va pretekle slabe odnose skozi to zvezo.

In ne zdi se mi prav, da ima izpad, zaradi katerega jaz ne nosim nobene odgovornosti, slabo voljo pa pokasiram jaz. Ne morem samo mirno pozret tega obnasanja. Se mi zdi, kot da ga toleriram s tem. In sebi dovoljujem. Ker vcasih potem naredim isto.

S tem, da ga soocam in vcasih provociram do spremembe obnasanja, v 90% procentih naleti na odpor in se globljo tisino, problem je, ker me to fejst zruka in se jaz postanem smotana. Vceraj se je tud nama uspelo ‘z ljubega miru’ spicit. Jaz ga gnjavim, naj ne uporablja telefona pred otrokom, on mene, da SPET nisem pospravila mleka v hladilnik. Ooooookeeeeeej. To je po njegovi lestvici enakovreden fail.

Onih 10% ko se mu ob mojem vrtanju odpre in ‘pride nazaj na zemljo’, kot je rekla AP, pa rezultira v konstruktivnih pogovorih in greva lahko bolje naprej, nama je tud v pomoc pri razpucavanju globljih ovir v odnosu. In to je tisto, zaradi cesar se vedno rinem vanj. Ker ce ne, mene potegne zraven in je vse skup za en drek.

[Fiona]

Iskreno zal sem tudi sama podobna ocetu, ki ne zna dobro komunicirat zato rajsi ne. Jaz sem navajena svoje obcutke in misli v sebi predelovat in se o tem s partnerji ne pogovarjam in se tudi nikoli nisem. Ne s tem, ne s katerim drugim. Zivljenje me je naucilo, da ljudem ne zaupam in iskreno, ne zaupam 100% nikomur, tudi sebi ne.
V tem da o svojih obcutkih ne diskutirava sva si podobna, ker tudi ko imam jaz zute minute najbolj popizdim da kdo pride (recimo on) in me sprasuje kaj je narobe. Na ta stavek sem dobesedno alergicna. Sam mir mi daj, pusti me, daj mi dihat, pa ne sprasuj.
On je enak, zato ko ima kdo PMS je vedno najboljsa poteza da se drugi popolnoma distancira in se cimbolj obnasa, kot da PMSja sploh ne opazi.

[Coco*]

Na partnersko terapijo pa ne bi šli?

[Olivija]

Bi, pri nama mislim, da bo v pomoc, ze dolgo casa se o tem pogovarjama. Fant se je strinjal, samo se ne moreva odlocit, kam/h komu bi sla. Se pa obema zdi skoda energije, da se zapenjava okoli banalnih stvari vcasih, ker naju ‘od spodaj’ nekaj grize.

[Fiona]

Ne.
Je blo dost 4 leta psihiterapije zame. Jaz svoje obcutke poznam l, sem zelo dobro uglasena z njimi zato stvari tudi sama predelujem. Poleg tega ne razlagam tega nekomu, ki je v 3/4 stvareh ki mene strasijo/bolijo/nervirajo flegmaticen in njega sploh ne spravljajo v stisko in mi posledicno ne more nic pomagat ker je njemu vse to popolnoma banalno in mi drugega kot "za napacne stvari se sekiras" ne zna rect.

[Olivija]

Bom takole prestavila edit replya

Fiona - full priporocam (ma vsem no, men je tak dobro to poslusat), da si kdaj zavrtis od Esther Perel podcast ‘Where should we begin’. To, da ‘si navajena’ in da nekaj ‘raje’ - so bolj izgovori, da ne naredis spremembe, kot kaj drugega. Vse se da obrnit, no, do neke tocke, se dajo srvari drugace zapeljat, ce pravocasno primemo za volan in ga drzimo v smer, kamor bi radi sli. No, agin, da popravim post - ne bom solila pameti, samo sklepam po sebi. Meni je vcasih noro, noro tezko it ‘preko sebe’ - tocno iz tazlogov, ki jih opisujes. Vcasih se s tem ‘izdamo’, izdamo svoja nacela, vrednote, zamajemo svojo ‘os’. Vcasih pa pomaga premaknit perspektivo in se zacne kaksna stvar rahljat, spreminjat na bolje. V enem zadnjih podcastov je Esther govorila, da pac predelujemo s partnerji tiste zadeve, ki so nam ‘ostale’ - in z nekaterimi se trcijo ene stvari, v drugem odnosu se bo pa nekaj drugega izrisalo. To mi je tak dober nasvet, ko imamo kao vse moznosti odprte, zakljucit odnos in.. kaj potem? Spet bo kaj prislo, dokler bomo zacementirani v svojih vzorcih.

[Kami]

Se podpišem pod Olivijo. Jaz se zaradi svoje terapije učim drugače odzivat na stvari (da grem manjkrat na avtopilot, če pa že tisti trenutek grem, da vsaj kasneje razmislim o tem in včasih poskušam spremenit/popravit). 

 

Sva se pa zadnjič spet z D pogovarjala ali bi bila jaz z L, on pa s svojo ex tudi sposobna popucat stvari v prejšnjih vezah (oz koliko bi bilo težje) ali je res to zdaj dejansko lažje ... ko sicer celiš rane, ampak z nekom drugim in imaš morda vseeno malo več čustvene distance, saj ti jih ni on zadal, ampak nekdo prej ... zdaj samo reagiraš na bolečino, strah, prizadetost. 

 

Imava pa midva dostikrat problem ravno, kar je opisala Fiona - da on ne razume mojega doživljanja stvari, jaz pa njegovega. Dostikrat ne razume, zakaj ven padem pri stvareh, ki so njemu čisto banalne. Ali zakaj njega nekaj tako prizadane, kar gre meni v rubriko "kar nekaj". Ampak ravno pogovarjanje o tem (ko se oba ohladiva) se mi zdi, da vsaj malo pomaga ob naslednjem takem primeru kako reagirava. Čeprav kdaj ne razumem, da se naučim, da je nekaj njemu boleče in poskušam drugače speljat tisti trenutek ali vsaj uporabit drugačne besede, timing....

[tasika]

Kami, meni je zelo zanimivo tvoje razmišljanje oz vpoglede brat, ker včasih prepoznam fanta v tem. Sploh glede tega vžiganja, sekiranja itd za meni brezvezne stvari, njemu pa pa se čisto dekl dvigne. In se mi na trenutke zdi taka potrata energije in slaba volja za brezveze. Ampak, on seveda ne vidi tako. 

 

Mene ma takrat da bi vse skup pustila. Ne zelim se it takega odnosa in ne zelim bit terapevt, se sebe ne morem ‘pogruntat’, mi je pa lazje imet uvide/predvidevanja, zakaj on tako kdaj odreagira.

Jaz imam tudi včasih tako razmišljanje ja, ampak se mi ne zdi najbolj zdravo oz konstruktivno. Ampak si včasih težko pomagam, sploh ko me ful razkuri, si mislim kaj je meni tega treba, če si sam ti noben ne skače po glavi, unlol. In včasih ne vem kako ta vzorec/razmišljanje prekiniti oz mi je precej težko to preseč. 

Meni je Esther Perel tudi super.  

[_Planet_]

Meni je pomanjkanje konstruktivne komunikacije največji ubijalec odnosov, sem podobna Oliviji, ne prenašam tihih maš, dolgih nosov, pač meni takšen odnos ni vreden odnosa, ker vem, koliko lepega lahko nastane tudi iz težkih trenutkov, če se človek ne zapre. Tako si širiš obzorja in skupaj rasteš, sicer se pa vrtiš v začaranem krogu slabe volje, ker ne greš čez travmo.

[_Planet_]

Vedno sem se poskušala poovorit, ampak je B. to vzel kot napad nanj, ker sem malo bolj doživeto kaj povedala.  Potem sem pa pustila, ker sem vedla, da ne bom nič dosegla.  Ampak, ko se jaz ne "kregam" več, potem je konec.

Enako se je meni dogajalo in ja, ko ne poskušam reševati problemov in, ko ne pripovedujem doživeto, mi postane vseeno za vse. Se spomnim, kako sem velikokrat dobila pod nos, da kaj si npr. ljudje v lokalu mislijo, da se derem nanj, samo to ga je skrbelo, vsebine najbrž niti zaznal ni.