Končno sem se spravila malo več napisati o Londonu, preden pozabim vse podrobnosti.
Šla sva od 30. aprila do 7. maja, letela sva z Ryanairom iz Trsta, povratna karta za oba je bila 121 €. Za pot od Stansteda do mesta sem en mesec prej na netu kupila povratno karto za Stansted express vlak (Web duo offer, 48 funtov). Če bi prej vedela, bi kupila že dva ali 3 mesece prej, saj takrat povratna za dve osebi v Advance offer pride 32 funtov. Sem pa namenoma kupila karte za vlak, ker sva imela v planu it pogledat tudi več plačljivih znamenitosti, da sva lahko koristila 2 for 1 kupone. Na Liverpool Street postaji pa sva nabavila še Oyster card in tedensko Travel card. Stanovala sva v Monopoly guest house na Wentworth street. To je pri tistem Urošu. Mi je naša Matilda dala njegov mail in sem se kar direkt z njim zmenila, pa še nekaj popusta mi je dal zraven, tako da je prišlo na noč 54 funtov. Mesec dni pred odhodom mi je sicer sporočil, da ne dela več tam, ampak ni bilo problema. Lokacija je bila super, cca 5 min peš do Liverpool Street postaje, od koder vozi vlak direkt na Stansted in so tudi odlične povezave s podzemno. Ful blizu je tudi trgovina, lokali, peš v cca 15 minutah prideš recimo tudi do Tower Bridge. Sobo sva imela v najvišjem nadstropju, kopalnico pa sva si delila še z eno sobo, tako da skoraj nikoli nisva rabila čakati, da prideva na vrsto. Glede same čistoče in urejenosti...moram reči, da na slikah izgleda lepše kot v resnici. Vsaj v najini sobi so bile neke čisto razmajane omare in pod posteljo sem našla prazno banjico od sladoleda, ki je bila tam kdo ve kako dolgo.
Sicer pa je bilo mirno, edino 3 jutra zapored me je navsezgodaj vrgel pokonci požarni alarm, ki me je prvič pošteno prestrašil. Kasneje nama je eden od zaposlenih povedal, da so neke Kitajke vsakič navile toaster do konca in zadimile celo kuhinjo. 
Prvi večer sva po nastanitvi šla na kratek sprehod po okolici, v bližnjo picerijo in v en rockerski lokal The Pipeline, ki je bil tudi čisto blizu. Mi je bilo hecno, ker sem hotela naročiti čaj, pa me je natakar samo debelo pogledal in rekel, da čaja ne strežejo.
Naslednji dan, v nedeljo, sva po zajtrku šla peš do Brick Lane, ki je tudi čisto blizu. Ob nedeljah je tam tržnica s stojnicami s hrano, oblačili in razno drugo robo. Napaka je bila, da sva že prej jedla, tako da sva tam samo gledala in vohala.
Potem sva še malo peš lutala okrog in do London Bridgea, nato pa sva se odločila, da greva v Greenwich. Tam sva šla pogledat Cutty Sark ladjo, ki je res lepo urejena. Čisto na hitro sva preletela še National Maritime Museum, ker je bilo že tik pred zaprtjem, šla sva še skozi park na hrib do observatorija in malo okrog po Greenwichu. Ta predel mi je bil res všeč, deluje zelo umirjeno. Po prihodu nazaj sva šla še do Piccadilly Circusa od tam peš do Trafalgal Square.
Za ponedeljek, 2. maj je bil napovedan dež, zato sva se odločila, da greva v Natural History Museum in v Science Museum. Zardi praznika verjetno res ni bil najbolj primeren dan, saj je bila pred Natural History Museum nora vrsta, pa tudi notri je bila na nekaterih oddelkih gneča. Je pa zgradba res impresivna. Tudi tisti novi predel "Cocoon" mi je bil res lep. Najbolj me je navdušil tisti prostor, kjer so s stropa obešeni kiti, spodaj pa so modeli slonov, nosorogov itd. Science muzej pa sva pregledala manj, kot bi si želela, ker sva bila že malo pozna. Slučajno je bil tega dne na Regent Street Gumball 3000, nek rally s super avti znanih in bogatih ljudi, kolikor sem razumela. Mene to sicer ne zanima, si je pa fant želel pogledati, zato sva šla tja in videla tudi Davida Hasselhoffa, ki se je peljal mimo na havbi svojega avta.
Zvečer pa sva jo na fantovo željo mahnila še v Chelsea, do Stamford Bridge stadiona, ker je bila neka tekma in si je on želel videti nogometno vzdušje. Ko sva prišla, se je tekma že začela, tako da od vzdušja ni bilo nič.
To je bil v bistvu edini dan, ko je bilo oblačno, pa tudi, ko sva prišla iz muzejev, je samo še nekaj časa rahlo pršilo, toliko, da se skoraj ni splačalo dežnika odpreti. Vse ostale dni pa sva imela sonce, tako da sva imela res srečo.
3. maja sva šla v Tower of London, ki je res krasna zadeva, sem bila čisto navdušena. Tu sva si res vzela čas. Po ogledu sva šla do Borough Marketa nekaj pojest. Filing mi je ta dan malo pokvaril edino prehlad in verjetno vročina, saj me je kljub soncu in oblečenim 3 majicam ter jakni treslo in me je bolela glava. Na srečo je kasneje tableta le prijela in sva šla naprej še na London Eye. Tu na srečo sploh ni bila prehuda vrsta, pa tudi vreme je bilo jasno, tako da je bil lep razgled in mi ni bilo žal, da sva šla.
4. maja sva dopoldne šla v Westminster predel. Ker sva prišla ravno v času, ko je menjava konjske straže, sva si najprej to ogledala, nato pa šla skozi St. James`s park do Buckinghamske palače. Potem pa še do Sloane Square, nazaj do Victorie in od tam peš mimo Westminster Cathedral, Westminster Abbey do Big Bena in parlamenta. Ta dan sva si ogledala še akvarij, ki pa me ni tako navdušil, kot sem pričakovala. Zaključila sva s kosilom v Covent Gardnu in šla od tam še na sprehod do Leicester Squarea in Trafalgar Squarea. Zvečer pa sva po priporočilu nekega tipa zavila še v en metalski lokal Crobar v Sohu.
5. maja sva šla v British Museum. Najprej sem še mislila, da bi ga mogoče preskočila, če bo premalo časa, ampak še dobro, da nisva. Že zaradi same arhitekture se ga splača it pogledat. Tudi sicer je zbirka razstavljenih predmetov res impresivna. Bila sva notri pomoje kakšne 3 do 4 ure, pa še vedno sploh nisva vseh oddelkov pogledala. Najbolj so me navdušile mumije ter egipčanske in antične skulpture. Pozno popoldne sva šla še v Camden. Tja se tudi vsekakor splača iti. Tako velike tržnice s cunjami še v življenju nisem videla.
Pa nasploh je bilo zanimivo videti to odštekano sceno.
6. maj pa je bil namenjen pohajkovanju po Hyde parku, ta dan sva res ogromno prehodila. Spotoma sva šla še do Albert Memoriala, Royal Albert Hall in Kensington Palace.
V glavnem, London me je navdušil in bi še kdaj šla, za par dni recimo. Za prvič se mi je zdelo dobrih 6 dni čisto dovolj. Videla sva skoraj vse, kar sva nameravala. Razmišljala sva sicer še o London Dungeon, ampak se nama potem ni več dalo. Pa do Harrodsa tudi ne.
Navdušena sem bila tudi nad podzemno, kako hitro in tekoče vse to deluje. Na začetku sem mislila, da se sploh ne bom znašla in sva prvič za pomoč vprašala enega zaposlenega na postaji, kam morava iti, če želiva tja pa tja, potem pa vidiš, kako enostavno je vse skupaj. Glede na to, kako veliko mesto je to, se mi sploh ni zdelo, da bi bila pretirana gužva. Res gneča je bila recimo takrat v naravoslovnem muzeju, po 7. uri zvečer na podzemni, na Oxford Street in petek, soboto zvečer na kakih trgih in v lokalih. Po trgovinah nisem pretirano hodila. Če kdo vpraša fanta, pa bo itak rekel, da sem ful preveč.
Zanimivo mi je bilo recimo, kako se na postajah podzemne res vsi držijo tega, po kateri strani moraš hoditi po stopnicah, pa koliko ljudi, tudi v oblekah, s kravatami, ob večerih stoji pred lokali in pije pivo.
Zajtrk sva imela vključen v ceno prenočišča, sicer pa sva jedla pol na raznih štantih, pol v restavracijah. Vse skupaj (letalo, prenočišče, hrana, vstopnine, vlak, nakupi...) naju je prišlo nekje 1600 - 1700 €.