Pe še nekaj bi dodala: prav je, da se ljudje seznanijo z obema platema tematike.
Zadnje čase opažam, da je veliko tistih, ki so si že na začetku ustvarili določeno mnenje (najlažje je biti humanitaren, borec za človekove pravice itd.., ker je to pač lepa človeška vrlina in je vedno sprejeta z odobravanjem in trepljanjem po rami) in se ga zdaj držijo kot pijanec plota, brez da bi si drznili prebrati še kakšen manj prijeten članek na to temo ali -bog ne daj!- za odtenek spremenili svoje mnenje!
Kot je razvidno zgoraj, se ene niti ne zavedate vsega, kar se dogaja in niste seznanjene z manj prijetnimi stranmi in stranskim produktom te masovne migracije.
Jaz osebno sem bila na začetku izjemno ogorčena, ker so se nekateri na vse pretege branili prihoda migrantov in se me je slika naplavljenega dečka močno dotaknila. Nisem mogla verjeti, da smo še vedno takšni, da ne zmoremo pomagati sočloveku v stiski. In sem bila jezna na vse tiste, ki so trdili, da ti ljudje niso to, za kar se predstavljajo.
Potem sem pa naletela na takšne in drugačne članke, dva prijatelja, prostovoljca iz Hrvaške, sta mi iz prve roke povedala, kakšno je dejansko stanje, kako ju je prizadelo, ker sta z vsem srcem pomagala deliti pomoč, dobila sta pa nazaj žaljivke in posmehovanje.
In po vsem, kar zdaj vem, žal ne morem biti več tako goreča zagovornica migrantov. Velika večina ne potrebuje pomoči, ampak samo izkorišča situacijo. In to je dejstvo.
Deljenje vode in hrane, ki je bila nemalokrat vržena nazaj v obraz tistim, ki so pomoč delili, mi dajeta za misliti, da se tisto kar smo pričakovali (uboge, razcapane, lačne, poškodovane, revne begunce), razlikuje od tistega, kar smo dobili (večinske ekonomske migrante). In v tem pogledu je vsak humanitarni vzgib malce odveč (z izjemo pravih beguncev, ki so v manjšini in ki pomoč resnično še kako potrebujejo).
In kaj naj zdaj, ko sem izvedela nove informacije? Se delam, da zanje ne vem in še naprej goreče zagovarjam svoj prav? Se še naprej pretvarjam, da se mi para srce ob ubogih siromakih, ki to niso? Žal tako neiskrena do sebe ne morem biti...
Najbolj zaskrbljujoče ni to, da se nam bo pridružila kopica ljudi z drugačnimi navadami, drugačno vero in drugačnimi nameni... Najbolj zaskrbljujoče je to, da smo se ljudje, namesto, da bi se soočili z resnico, ki je takšna kot je, in stopili skupaj, zdaj začeli med sabo prepirati kdo ima prav in kdo ne. Na lastne oči sem videla, kako se prepirajo o tem starši in otroci, sosedje, najboljši prijatelji... To je to, kar me skrbi in kar se vidi tudi na tem forumu...Divide and conquer. In mi vsi smo iznenada, po zaslugi te situacije, bolj razdeljeni kot kadarkoli v zadnjem času.
& 
.
Volitve so iluzija izbire, ki je pa dejansko ni.
