Jaz sem pa enkrat zabrisala v smeti skoraj celo banjico Carte D'or orehovega sladoleda.

Prehudo smetanast, kremast in tezek mi je bil in ga sploh nisem mogla pojesti (tudi sicer ne maram mleka, smetane). Sicer najraje jem sladoled kje zunaj, na kepice, taksnega, ki ga pripravijo sami (ne iz banjic, ceprav nekatere, recimo Leone, niso slabe). Opazam, da se je zadnja leta po slascicarnah razpasel nek cuden, penast, presladek, "instant" sladoled, kjer so vso okusi priblizno enaki, neizraziti, ne maram.

Rada imam tisti tip sladoleda, ki se ga dobi recimo v Italiji na vsakem vogalu - izraziti okusi, cokolada npr. je temno rjava, nekoliko grenka.

Aja, absolutno ne maram, da mi na porcijo sladoleda natepejo tono smetane. Vedno narocim brez.
Posebno mesto v mojem srcu pa zaseda t.i. tocen sladoled. Obozujem ga!
Na palcki mi je dalec najboljsi Ledov sladoled Capri, ampak se ga pri nas tezko dobi. Jagodno polnjenje (ni umetnega okusa!), vanilijev sladoled, vse oblito s cokolado. Rada imam se Ledov cokoladni kornet. Pa Magnum z mandlji obcasno, ceprav mi je nekoliko presladek.
V banjici pa Planica!
Mene pa zanima tale pregresno dober in drag sladoled zapletenega

imena. Sicer je cena res zasoljena, ampak za enkrat poskusiti me ne bo konec. Kot bi rekel en gospod, ki ga poznam - na oni svet gremo brez zepov. If u know what I mean.

Mmm Sahara Peru pa moram poskusiti, sumim, da bi mi bil vsec.
Rape of the mind is a social disorder...