219 replies to this topic

[Tanjci]

matr ste se razgovoril....

najprej tole... 1 teden brez lubija bi mogoče še spacala skupaj, pa bi mogla nujno najmanj govort po telefonu... en mesec se mi pa itak strga... 6 mescov "A STE NORMALNI"? da je to ni dolga doba?! ok, midva sva že več kot 3 leta vsak dan skupi... in ja, se navadiš in tud jst bi ornk razmislila, ali bi ostala v Slo ali bi šla z njim. Pa ne zarad nadzora... ma fuc* off, na kraj pameti mi ne pade, ker nisem ljubosumen tip... gre izključno za dejstvo, da ne bi bila skupaj... in da se po verjetno daljšem pogovoru in resnem premisleku odločita, da gresta ta pomemben korak v življenu narediti skupaj, je to izraz resnične ljubezni in ne "želje po kontroli in nadzorovanju, kaj bo ta oseba počela v tujini"... ma dej, kar obrne se mi, da ste sposobne take ideje sproducirat... če ni zaupanja že itak, pol ne vem kaj bi bla s takim človekom, da dobim čir na želodcu od sekiranja "le kaj počne"

vse zagovornice, da it skupaj v tujino za pol leta ni gesta resnične ljubezni:
dejte se zamislit, da gre on v tujino za pol leta, pa omenite možnost, da bi šli zraven (in tam dol tud neki počel - šli v službo)... pa vam reče "sej to pa ni tolk dolg, bova že potrpela" ali pa "kaj mi ne zaupaš, pa bi me šla nadzorovat" ali pa "sej ni treba LAZIT za mano" - mislim, a je sploh vredno komentirat če se vam zdi to tak normalen odgovor osebe, ki naj bi vas mela rada, pol...

za osebo, ki jo imaš rad ne "laziš", ampak rad greš z njo, da sta skupaj in ona je zato srečna - oba sta potem srečna

[_M_]

ja, tu jst ne vem, kaj je narobe z željo biti skupaj s partnerjem??
Itak bolj al imanj vsi stremimo k temu, da bomo nekoč s partnerjem skupaj živeli, z njim preživeli dbeve, tedne, mesece...
Tko da men tud ni loih jasno, komu in zakaj bi morala s ponosno dvignjeno glavo dokazovati, da sem lahko brez tipa pol leta ali več, če pa si enostavno želim biti z njim??

[sade]

saj se ne gre za to, če nehče gre za nekom ali ne. gre se za to, da ve govorite, da tisti pa res ne ljubi svojega partnerja, ki mu dovoli, da gre tak daleč in za tako dolgo. ali pa da ga tisti ne ljubi, ki želi iti. to je to, kar me moti. to delanje zaključkov na podlagi ničesar.

[Tanjci]

ne, gre za to, da si ti takoj rekla "da lazi za njo"

[_Sončica_]

ja, tu jst ne vem, kaj je narobe z željo biti skupaj s partnerjem??
Itak bolj al imanj vsi stremimo k temu, da bomo nekoč s partnerjem skupaj živeli, z njim preživeli dbeve, tedne, mesece...
Tko da men tud ni loih jasno, komu in zakaj bi morala s ponosno dvignjeno glavo dokazovati, da sem lahko brez tipa pol leta ali več, če pa si enostavno želim biti z njim??

BRAVOOO!!! To je bil moj point...lepo si povedala...zakaj bi mogla komurkoli kaj dokazovat

saj se ne gre za to, če nehče gre za nekom ali ne. gre se za to, da ve govorite, da tisti pa res ne ljubi svojega partnerja, ki mu dovoli, da gre tak daleč in za tako dolgo. ali pa da ga tisti ne ljubi, ki želi iti. to je to, kar me moti. to delanje zaključkov na podlagi ničesar.

U miss the point...in karkoli boš še skušala vrlega povedati na to temo bo zgolj izmikanje prejšnjim argumentom....če bi bla tok zrela za kolikor se maš,(ker to sama tako rada povdarjaš) bi stala za svojimi odločitvami, ne bi bila žaljiva in ne bi napadala drugih...


Sicer pa Tanjči....itak sva si zelo zelo podobni, tko, da ti lahko samo en BIG HUG pošljem za tole!!!!

[DiLeMa]

Ok, bom še jaz malo zaorala.

Namreč gre samo za to, da imata dva človeka, ki sta v razmerju, še vedno vsak svoje življenje in sta dva čisto samostojna individuuma, ki sta se pač odločila, da bosta delila življenje eden z drugim iz ljubezni. In če ima eden od partnerjev na domačih tleh neko dobro karijero in ustaljeno kvalitetno življenje, potem pač ni mus, da mora it s partnerjem za pol leta v tujino zraven. Jaz mislim, da pol leta vseeno ni tako dolga doba, da je neka odrasla in zrela oseba ne bi nikakor mogla preživet brez partnerja. In to, da ta čas ostaneš doma še ne pomeni, da partnerja kaj manj ljubiš in podobno - tle gre pač za neke zrele odločitve odraslega človeka, včasih je pač treba gledat celo sliko in ne samo sledit kvazi načelu 'ljubezen premaga vse' ter odit na drugo stran sveta ter pustit svoje življenje, ki ga imaš rad, sorodnike, dobre prijatelje itd. In meni se 6 mesecev res ne zdi tako neskončno dolgo obdobje, mislim - seveda je težko, nihče ni rekel, da ni - ampak včasih je treba pač sprejet posledice in potrpet. Pa vem kako je, če pogrešaš fanta, jaz svojega samo za vikende vidim in mi je že to pravo mučenje - ampak vseeno to človeku ne sme zameglit uma.

Ni pa seveda tudi nič narobe, če greš s partnerjem, seveda če je tam na drugem koncu sveta tudi zate kaj perspektivnega, nekaj, kar osmišlja tvoj obstoj in nekaj, kar te zapolni - ker kljub še tako globoki ljubezni, partner vendarle ni vse. Če te na tistem drugem koncu sveta ne čaka nič, potem greš samo iz ljubezni oz. požrtvovalnosti in si nekakšen escorting service za partnerja, nič več. To pa se meni ne zdi dobro, ker NIKOLI človek ne sme pozabit nase in na svoje življenje, na izpolnitev lastnih potencialov. Podrejanje partnerju nikoli ni dobro, tle gre po mojem mnenju za nekakšen samomor lastne osebnosti in lastnih želja. Razen, če si ženska želi cele dneve v neki popolnoma tuji deželi bit zaprta med 4 stene in gospodinjit, medtem ko njen dragi zasleduje svoje sanje - to pa ni zame, jaz rabim tudi svoje cilje in svoje lastne projekte, ki niso vedno vezani samo na partnerja in izključno na izpolnitev njegovih želja.

Pa ne me narobe zastopit, nimam nič proti temu, da greš s partnerjem, daleč od tega. Ampak mislim, da mora biti to plod neke temeljite življenjske odločitve, ne pa da se spustiš v nekaj takega na vrat na nos, samo zato, ker nisi sposoben funkcionirat sam in se bolestno bojiš biti odtujen od partnerja. Se mi zdi, da če se potem enemu od partnerjev izpolnijo vse želje in je uspešen, sledi svojim sanjam, drugi pa le pohlevno stoji ob strani in se žrtvuje, je lahko to izvor velikih kompleksov, ki ne vodijo v nič dobrega. S tem hočem povedat samo to, da je dobro, če je v novem okolju za oba partnerja neka perspektiva, ne pa samo za enega. Torej, mora bit možnost, da sta oba uspešna in zadovoljna, ne pa da en partner žrtvuje vse in je v novem okolju takorekoč invalid, medtem ko ima drugi vse, kar si je želel. Tako žrtvovanje zame potem ni odraz ljubezni, ampak žrtvovanje lastnega življenja, kar je kratko malo neumno.

[sade]

pa kaj bi že prebolele ta stavek preberi si še enkrat, kaj sem napisala. da je bla to moja prva reakcija in da ne vem ozadja in da je odvisno od razlogov. ne da se mi več ponavljat, ker se bote vedno v nekaj zapičle.

in potem ste vse dalje razlagale, kako je to gesta resnične ljubezni to je potem mene zmotilo in o tem se je dalje šlo.

tanjči obračaš moje besede. jaz nisem rekla, da bi en nekam hotel iti sam in rekel partnerju naj "potrpi". potem bi jaz bila tudi užaljena.
jaz sem rekla, da je fajn, če se oba zmenita, da greta skupaj. če pa to ni možno (da ima eden obveznosti) pa se mi tudi ne zdi big deal ga pustit da gre, mu privoščit in ne na vrat na nos rinit za njim samo zato, ker ne zdržiš brez njega. to si jaz mislim in .

[Pille]

saj se ne gre za to, če nehče gre za nekom ali ne. gre se za to, da ve govorite, da tisti pa res ne ljubi svojega partnerja, ki mu dovoli, da gre tak daleč in za tako dolgo. ali pa da ga tisti ne ljubi, ki želi iti. to je to, kar me moti. to delanje zaključkov na podlagi ničesar.

Ne sade, mislim, da si se zmotila...to ni tisto kar zelimo povedat. Nihce ne prepricuje nobenga!
Preberi si se enkrat (in ne beri z ihto, ampak poskusi bit objektivna in nevtralna).

Se strinjam s Tanjci, M in Soncico

[Fluffy The Stud Eater]

Da se malo vmešam z OT:
_Sončica_ in Pille - sta vidva morda par?

[sade]

sončica: ustavi konje in nehaj govorit o meni kot da me poznaš. s tabo več sploh ne mislim debatirat. sem že stokrat povedala svoje mnenje, ki se v celostnem povzetku odraža v dileminih besedah

no, dilema je več kot lepo povedala vse kar si jaz mislim, strinjam se z vsako njeno besedo, le da tega jaz ne znam tako lepo povedati. ne da se mi vsakemu posebaj razlagat, tam si preberite

[Michelle]

Tanjci, jaz sem (ponosna) avtorica stavka, ob katerem se ti obrne. Sem pa izpostavila to, kar sem napisala kot eno izmed opcij in ne kot edino neizpodbitno dejstvo. In sama sem ravno take vrste človek, o katerih ti takorekoč 'nimaš komentarja'. Ker se mi ne meša, če svojga fanta ne vidim en mesec, kaj šele en teden. In tud ne rečem, da ni včasih težko, ampak to še vedno nič ne pomeni. Saj veš - edino zadoščanje, ki ti ga daje lahka pot, je to, da je lahka.

Sama resno razmišljam o 6 mesečnem študiju v Španiji in niti slučajno ne bi hotela, da gre moj fant zraven. Skupaj sva 4 leta (ker je to očitno merilo) in ga imam rada (preden se kdo spomni, da pol pa to verjetno že ni ljubezen). Ker skozi nekatere izkušnje pač moreš sam, brez da držiš koga za krilo in ta se mi zdi ena izmed njih. Hkrati pa mislim, da je to tudi dobra preizkušnja za zvezo. lahko je namreč imet nekoga 24/7 na očeh in na veliko govorit, kako mu zaupaš.

[DiLeMa]

Michelle - zelo dobro in zrelo napisano.

[Fluffy The Stud Eater]

Prikimavam Michelle, DiLeMi in vsem tistim, ki ne mislijo, da je 6 - mesečna ločitev konec sveta.

[Tanjci]

Pa ne me narobe zastopit, nimam nič proti temu, da greš s partnerjem, daleč od tega. Ampak mislim, da mora biti to plod neke temeljite življenjske odločitve, ne pa da se spustiš v nekaj takega na vrat na nos, samo zato, ker nisi sposoben funkcionirat sam in se bolestno bojiš biti odtujen od partnerja.

sej si čist dobr povedala v svojem postu... samo tole recimo kar sem citirala, je pa odraz dejstva, da nisi prebrala mojega posta (iz katerga je pol vse tole ratal)
v njem sem pa lepo povedala, da si je najdu šiht dol in to je bil absolutni pogoj, da bi sploh šel zraven... če bi to naredil, da bi šel dol ji družbo delat, bi ga jst, še bolj pa starši, mal postran gledal, čeprov fotru bi se verjeten itak strgal, če ne bi izjavil mogoče, da se mu odpove kot sinu, če to nardi LOL

pozabljate, da je bilo izhodišče to, da je bila ta njuna poteza označena kot da ni nujno to prava ljubezen

[DiLeMa]

Tanjci, sploh ni bil moj post odraz kakšne dejanske situacije, ampak popolnoma splošno razmišljanje o zadevi, torej moj pogled na stvari, brez opiranja na kakšen dejanski primer.

Ne vem, zakaj vsi jemljete stvari osebno.

[Tanjci]

ok potem... samo ta debata in stališča, ki jih recimo jst zagovarjam izvirajo iz tistega posta in komentarja nanj... ni tuki neke splošne debate, ampak konkretna situacija

sej pravim... bil bi neumen, da bi še dol svetit zraven... samo ne gre...

[Michelle]

pozabljate, da je bilo izhodišče to, da je bila ta njuna poteza označena kot da ni nujno to prava ljubezen[/color]

Tu sem spet jaz krivec. Sicer nisem govorila o tvojem bratu (ali o komerkoli že govorimo), ampak sem pomisla na to, ja. Se mi zdi povsem verjetno, ne trdim pa, da je zagotovo tako.

[Tanjci]

v bistvu je najprej sade rekla tole:

to pa je meni že malo sick, da bo tak lezel za njo

ja, pol je pa michelle dodala, da jo gre kontrolirat dol

to so men besede, ki naj bi zagovarjale stališče, da odločitev, da gresta oba na Kitajsko ni posledica resnične ljubezni

[DiLeMa]

Veste kaj je glavni problem tega foruma? Da nekateri jemljete stvari tako osebno in zato niste sposobni izpeljat ene resnično dobre debate. Ker poanta debate ni v tem, da si folk prikimava, ampak da se krešejo nasprotna, kvalitetno utemeljena mnenja, ki jih podajajo zreli osebki, ki nasprotnega mnenja ne vzamejo kot osebni napad, ampak kot spodbudo za razmislek. Pač se je zdej v tej temi podala osebna izkušnja, ki jo nekateri poznate, ker ste del le-te, drugi pa smo outsiderji in lahko podajamo samo splošna mnenja, ker glavnih 'akterjev' te situacije itak ne poznamo. In ne vem zakaj je zdej tok dobro to obešanje na 100X citirane stavke in zavijanje z očmi, kot da vam kdo kaj hoče. Mene pravzaprav sploh ne zanima ta osebna situacija, če sem iskrena - se mi zdi pa tema zanimiva in o njej razpravljam na čisto neosebni ravni. A lahko to ozavestite? Sej večini je jasno, nekaterim pa vendarle ni.

[Michelle]

Meni je tudi skrajno neumno to, da nekaj napišeš in potem se moraš v vsakem naslednjem postu zagovarjat in dodatno razlagat, kaj natančno si mislil. Milsim, da je 99% ljudi na tem forumu razumelo moje besede kot preprosto podajanje mnenja, brez da bi imela v mislih kogarkoli, seveda pa se vedno najde kdo, ki obrne besede tako, da sam postane žrtev.