94 replies to this topic

[Kalypso]

Ja ljudje smo si pač različni.

[Braunkopf]

Jaz bi oboje hkrati. Dobro, najprej bi res rada dokončala študij, morda naredila še kak magisterij itd. odvisno od zahtevnosti in časovne raztegnjenosti le-tega. Potem pa bi že nekako hotela imet kakega otroka, nikakor pa se zaradi starševstva ne bi odrekla službi, ali magisteriju/doktoratu/čemurkoli že. Pomoje se da vse skupaj stisnit, brez da bi otrok trpel pomanjkanje (sicer pa, zakaj mi pri otroku ne bi smeli pomagat tudi starši?), zato bi rada dobila neko službo, ki bi mi dala vsaj nekaj finančnega zaledja, nekaj pričakujem tudi od partnerja.

[*naca*]

Jst si sploh ne predstavlam življenja brez otrok, rada bi mela vsaj 3, ker že od nekdaj obožujem otročičke, sm delala v vrtcu večkrat kot prostovoljka in so me čist navdušil!
Tko da definitivno najprej družina pa pol kariera, jst glede kariere itak nism ambiciozna pa glede šole tut ne, upam da bom 1x mela svoj salon, če pa ne, pa pač da bom delala še naprej to kar me veseli, pa da bom zravm mela še cajt za družino in sebe!

[Colt]

Tko da definitivno najprej družina pa pol kariera, jst glede kariere itak nism ambiciozna pa glede šole tut ne, upam da bom 1x mela svoj salon, če pa ne, pa pač da bom delala še naprej to kar me veseli, pa da bom zravm mela še cajt za družino in sebe!

''To kar te veseli''. S tem si povedala vse in zadela bistvo, bravo
Tragično pa je npr da se nekje okoli 50ih marsikatera uspešna podjetnica, doktorica, direktorca...začne spraševati (glej ga zlomka) zakaj je tako osamljena...neizpopolnjena, nesrečna...in nenadoma vidi brezno med prepričanji nekoč in prepričanji ki se ji porodijo nenadoma naskrivaj in globoko v njej. Ljudje se spreminjamo...ampak včasih je za nekatere stvari prepozno...

[Braunkopf]

Je pa tudi druga skrajnost - mnogo je mamic, "razočaranih gospodinj" če hočete, ki imajo občutek, da so zaradi družine in ljubezni zapravile svoje sanje, prihodnost v nekem poklicu. Sicer se jih veliko kasneje odloči za nadaljevanje študija, koliko pa uspejo ureničit svoje ambicije...
Dobro, takih primerov je dosti tudi v "nam" (no, študentska populacija, prve zaposlitve, itd) bližjem življenju, ko se npr. nekdo odloča za delo ali študij v tujini, pa se zaradi prijateljev, ljubezni, morda celo staršev, družine, za to ne odloči. Hkrati se zaveda, da je s tem odpovedal velikemu delu svojih sanj.

[Suse]

Je pa tudi druga skrajnost - mnogo je mamic, \"razočaranih gospodinj\" če hočete, ki imajo občutek, da so zaradi družine in ljubezni zapravile svoje sanje, prihodnost v nekem poklicu. Sicer se jih veliko kasneje odloči za nadaljevanje študija, koliko pa uspejo ureničit svoje ambicije...
Dobro, takih primerov je dosti tudi v \"nam\" (no, študentska populacija, prve zaposlitve, itd) bližjem življenju, ko se npr. nekdo odloča za delo ali študij v tujini, pa se zaradi prijateljev, ljubezni, morda celo staršev, družine, za to ne odloči. Hkrati se zaveda, da je s tem odpovedal velikemu delu svojih sanj.

se podpišem pod to

[shayla]

men se zdita pomembni tako kariera kot družina.....boljše je najti način da uskladiš oboje kot pa da se zavzameš v celoti za eno skrajnost....ampak ljudje smo različni pač enim bl paše da so doma gospodinje ene so pa karieristke in se posvečajo skoraj v celoti izobrazbi/službi......

[besweety_inside]

itq najprej kariera,halo leto 2006 je...sam žal eni so še kr sto let nazaj...če pa bo prepozno pa se lah otročiček posvoji,kakšen revček mali....al ja to ni za slovence,ker kaj bo pa soseda rekla
če bi vsi tak razmišlali bi bilo na svetu lepše
think global,work local

[Kalypso]

ja otročiček se posvoji... lahko rečt. Ampak koliko sem jaz poslušala in brala so postopki kar zapleteni in dolgotrajni.

[Coco*]

itq najprej kariera,halo leto 2006 je...sam žal eni so še kr sto let nazaj...če pa bo prepozno pa se lah otročiček posvoji,kakšen revček mali....al ja to ni za slovence,ker kaj bo pa soseda rekla
če bi vsi tak razmišlali bi bilo na svetu lepše
think global,work local

Če si prestar, niti otroka ne moreš posvojit, poleg tega pa so okoli tega takšne komplikacije in čakalne dobe, da je groza

[Colt]

itq najprej kariera,halo leto 2006 je...sam žal eni so še kr sto let nazaj...če pa bo prepozno pa se lah otročiček posvoji,kakšen revček mali....al ja to ni za slovence,ker kaj bo pa soseda rekla
če bi vsi tak razmišlali bi bilo na svetu lepše
think global,work local

Takšno razmišljanje mase je pripeljalo pojem ''družina'' v naši državi na rob propada. Pa kaj pol če je leto 2006? To pomeni da so otroci za odpis? Da je treba pojme družine povozit na celi črti?

Verjamem da skušaš izpasti moderno in zelo pametno...ampak ne na takšen način. Namreč učinek je ravno nasproten

[Kami]

COLT!

ko vedno tako zagovarjaš družino in podobne vrednote me pa le zanima, koliko si ti star in koliko svojih otrok imaš ... če ni skrivnost.

Me zanima, ali ti ljudje ki tako zavzeto in ob vsaki možni priliki zagovarjajo določeno stališče - dejansko kaj naredijo da se stvari spremenijo (ali vsaj da opravičijo svoje tako zavzeto zagovarjanje) ali so tako kot naši poslanci: veliko govorjenja o padanju natalitete in izginjanju slovenskega naroda, oni imajo pa nič oz. enega otroka.... pri starosti 30ih oz. celo 40ih letih.


No pač radovednost ...

Vse prevečkrat sem videla ko se ljudje pri 30-ih napihujejo kako je družina pomembna (in seveda otroci) in oh in sploh na to temo, oni pa brez otrok ... (ni ravni pošteno ...)

[pinkystar]

js bi dala prednost karieri,kr enostavn tko hocem.kr se ne ucim zastonj samo do bom pol kr spet doma in otroke rihtala.saj ene 5 let hocem neki od sihta met.-na polno.
potem pa zared mene otroke.magar 10

[Minkaa]

družini če pa je lahko še kariera pa toliko bolje

[besweety_inside]

jao folk kak ste se zahaklali na mojo izjavo.drugič bom bolj pazla kaj bom napisala,pri resnih zadevah
ah še en dokaz da še nisem zrela 8)
bom mal razložila mojo izjavo,zadnje čase namreč okrog mene kolegice full hitijo nekam z otroci itd.kariero pa kao pustijo na strani,da bodo kao odrasle,pa mele otroke že itd.to me mal razjezi.zato sem pač tak napisala,ne vem ne poglablam se tukaj nekaj veliko in ne razmišlam noč in dan o tem kaj in kako bom napisala da bo ostalim všeč in ne bo konfliktov....,pač nahitro napišem,tisto kar v nekem trnutku mislim.sicer pa zase govorim,in pri men je kariera na prvem mestu.ne mislim pa nekoga napadat tuki da je modern itd.