394 replies to this topic

[Jinadaze]

pogojis otroka, da bo v prihodnosti na vse uspeh/neuspehe gledal skozi oci dobicka/izgube

Saj v bistvu je tako. Noben uspeh/neuspeh ni brez pozitivnih/negativnih posledic.

[Marmelada]

Se strinjam, da je otroku v OŠ težko razložit, zakaj se mora učit in je potem taka motivacija z darili najlažja. No jaz nisem imela nikoli problemov z učenjem, starši me nikoli niso rabili priganjat naj se učim, naj naredim domačo nalogo, niti v OŠ, kolikor se spomnim. Tudi denarja ali drugih daril za lepe ocene nisem dobivala in tudi nisem ničesar zahtevala. Lahko mirno rečem, da nisem bila razvajen otrok. Zato tudi jaz svojim otrokom ne nameravam dajati nobenih extra nagrad za vsako 5ko in jih zasipati z igračami in vsem mogočim, kar bi si zaželeli. Ok, vsake toliko recimo že, npr. na koncu šolskega leta, če ima lep uspeh, ampak za vsako lepo oceno pa ne. Se pa strinjam z izabelo, da je neka kazen za 1ko, ker se ni učil, na mestu. Upam, da bom imela tako pridne otroke, da bodo sami dovolj odgovorni, kar se šole tiče.

[Marmelada]

Jaz se čisto strinjam z izabelo. Pa pri meni je tudi bilo podobno v šoli. V OŠ se nisem nič kaj dosti učila, razen domače naloge delala in učenje pred testi in sem bila odlična. Sproti pa se nikoli nisem učila. V srednji šoli sem imela enak sistem, s tem da sem bila takrat še manj pridna glede učenja. Ampak ko se je bilo treba, sem se začela sama od sebe, brez da bi me starša priganjala. Na faksu pa sem morala učne navade spremenit, ker mi drugače enostavno ne bi šlo skozi. Za lepo oceno pa so mi starši samo rekli "o, to je pa lepo", "bravo" ali kaj podobnega. Jaz svojega otroka ne bi nagrajevala iz enakega razloga kot izabela in tudi zato, ker nočem, da bi se navadil na to, da mora vsakič, ko dobi lepo oceno ali ko naredi kaj dobrega, dobiti denar.

[Nincha]

Se pa strinjam z izabelo, da je neka kazen za 1ko, ker se ni učil, na mestu.

To je odvisno od otroka. Itak, če nekdo komaj zdeluje, da ga malo bolj resno primeš v roke, ampak kdor ma takšne stvari vsaj malo poštimane, pomojem ne rabi še kazni, ker mora vsako slabo oceno itak popravit. Jaz sem enkrat v SŠ dobila dvojko in mi starši niso NIČ rekli, ker so vedeli, da se že sama ful sekiram in da me ne rabijo še oni, so vedeli, da bom popravila in da ne potrebujem kazni, ampak kvečjemu spodbudo.

Drugač je pa pomojem vsaka motivacija boljša kot nič motivacije. Sej konec koncev- tut ko bo ta otrok enkrat odrasel in v službi, se bo tam trudil, izobraževal in učil za to, da bo imel večjo plačo. Redki so tisti, ki delajo tisto, kar jih veseli in zgolj zaradi užitka, večina pač MORA.

Pa če dobiva ta denar namesto žepnine npr. se mi tut ne zdi nič narobe, pač se mora potrudit, če želi nekaj imet, naučit ravnat z denarjem itd. Itak no, ma to svoje pluse pa minuse, samo vseen se mi pa ne zdi to tok grozno.

[Marmelada]

To s kaznijo za 1ko sem mislila bolj v smislu, če res zabušava, se nič ne uči, se ne trudi popravit ocene, če se sam res nič ne pobriga. V takem primeru, kot si ga ti navedla pa ne.

Že res, da je vsaka motivacija boljša kot nič motivacije, ampak jaz bi vseeno otroka poskušala motivirat na drugačen način. Jaz mu za vsako fajn oceno vsekakor ne mislim dajat denarja, kvečjemu bi mu na koncu šolskega leta kaj kupila.

[Jinadaze]

in mi starši niso NIČ rekli, ker so vedeli, da se že sama ful sekiram in da me ne rabijo še oni, so vedeli, da bom popravila in da ne potrebujem kazni, ampak kvečjemu spodbudo.

Pri meni je bilo tudi tako, in se mi zdi, da če bi bilo drugače, ne bi bila tako zavzeta za učenje.

Je pa pri meni ravno obratno, kot pri večini - v osnovni in SŠ sem bila ful pridna, vedela sem, da se nekaj pač MORAM naučit zlepa ali zgrda, in se mi to ni zdel nek problem, zdaj na faksu pa je drugače - sicer se ful učim, ampak vem, da bi se lahko še veliko več (in bolj intenzivno in ne šele takrat, ko mi voda v grlo teče), pa se mi pač ne da. Sem se pa od nekdaj precej trudila in živcirala za dobre ocene, ampak zase, ne za starše/druge. So pa testi čez celo leto druga pesem, kot izpitna obdobja, ko je vse natempirano do skrajnosti. Malo sem odjadrala.

[krneki]

meni se zdijo take "motivacije" naravnost bolane, tako kto se mi zdi bolana večina novodobnih staršev. Otroke razvajajo, zavijajo v vato in podobno, da ne rečem.
Moj otrok bo tudi fizično kaznovan če bo potrebno z eno prek riti ali pa potegom za ušesa, ko si bo to zaslužil.
Jaz sem bila in to sem si zaslužila.
Nikoli me nihče ni vpisoval v 20 krožkov in v tečaj angleščine pri 3 letih.
Skratka ta novodobna generacija kao ultra super staršev, ki vzgajajo neke razvajene sončke me sili naravnost na kozlanje.
Sama tega nisem bila deležna, niti ne bodo moji otroci.
Sicer pa najboljša popotnica za vsako bodočo mamo: Stran od raznih ringaraja forumov, ker ženske ne delajo drugega kot obveščajo druga drugo o tem kako se je njihov sonček usral.
Za tisto izjavo o fizični kazni (pozor: eno prek riti ali uho) pa bi me recimo itak benali s foruma.


Veliko mi je dal tud misliti tale članek iz svežega dnevnikovega objektiva: http://www.dnevnik.s...tivu/1042393985

"Starši v pehanju za popolnim, uspešni in srečnim otrokom."

[Kinky]

Meni se kakšna nagrada za dosežek ne zdi nič napačnega, ampak naj se otroku tudi razloži, zakaj jo je dobil - ker je vložil svoj čas in veliko truda v to. Nagrada, ne pa denar kot motivacija za dobre ocene.

Jaz nisem nikoli nič dobila, so pa mojo sošolci dobivali kolesa (Ponije ) za odličen uspeh, jaz pa le pohvalo, mogoče nekaj malega denarja (ob koncu šolskega leta), kakšno malenkost. Ampak so mi doma znali razložiti, da z učenjem vlagam v sebe, da me bo znanje poneslo dlje v svet, ter mi pomagalo lažje živeti. In rada sem se učila, odkrivala nove stvari, in zame je že petica bila dovolj lepa nagrada. Pač za moj trud, in samo moj, sem bila vestna učenka v OŠ ter tudi v gimnaziji.

Meni se zdi nagrajevanje kot sem napisala - strašljivo. In tudi - kakšno luč to meče na starše?Kot da svoje otoke podkupujejo, da se učijo? Žal mi je, ampak dolgoročno to ne bo delovalo, vsaj po mojem mnenju ne.


Da niti ne omenjam, da je stara 10 ali 11, in jih že izsiljuje z barvanjem las, ter pirsingom v nosu (ji še niso dovolili, ampak sem pa prepričana, da ji kmalu bodo).

Svojih otrok še nimam, in se zavedam, da je vzgoja prekleto zahtevna, ter lahko le upam, da bom tekom vzgoje sprejemala prave odločitve, ter vzgojila celostno osebo.

[Anouk]

Meni se kakšna nagrada za dosežek ne zdi nič napačnega, ampak naj se otroku tudi razloži, zakaj jo je dobil - ker je vložil svoj čas in veliko truda v to. Nagrada, ne pa denar kot motivacija za dobre ocene.

Jaz nisem nikoli nič dobila, so pa mojo sošolci dobivali kolesa (Ponije ) za odličen uspeh, jaz pa le pohvalo, mogoče nekaj malega denarja (ob koncu šolskega leta), kakšno malenkost. Ampak so mi doma znali razložiti, da z učenjem vlagam v sebe, da me bo znanje poneslo dlje v svet, ter mi pomagalo lažje živeti. In rada sem se učila, odkrivala nove stvari, in zame je že petica bila dovolj lepa nagrada. Pač za moj trud, in samo moj, sem bila vestna učenka v OŠ ter tudi v gimnaziji.

enako pri meni; tudi, če je bila kdaj kakšna trojka vmes (pa bi jih lahko preštela na prste ene roke), sem bila jaz tista, ki se je sekirala (tako kot je Nincha napisala).

se mi zdi, da če otroku uspeš pokazat, da je "računanje igra" in spoznavanje novih stvari zabavno, da si zmagal. seveda pa ne moreš vplivati na vse dejavnike (otrokovo zanimanje, nadarjenost in podobno; nenazadnje tudi učitelj vpliva na odnos otroka do predmeta/šole).

članek, ki ga je prilepila Sally, je scary - predvsem tisti del o pritisku na starše (sploh mame), me je kar stisnilo - jaz sem malo perfekcionista in že vidim, kako bom brala raznorazne članke o ne-vem-čem-vse, ker imam vedno občutek, da bi lahko dala več od sebe in da moram raziskat področje, preden se spustim not - HB, da je C. bolj "take it easy, go with the flow" tip človeka, in da je to precej "nalezljivo" (v bistvu drug na drugega pozitivno vplivava, ain't that nice?). on bo pomoje super očka, že vidim, kako bojo otroc čist zaljubljeni vanj (in obratno ).

[Marmelada]

Kinky je lepo napisala.
Sicer pa sem tudi jaz zelo proti tem nekaterim staršem, ki razvajajo svoje otroke. Enkrat sem bila pri enih doma, v sobi od njihove hčerkice in sem bila ful začudena, ko sem videla res kup barbik in polne škatle oblekic zanje. Mislim, a res rabi 30 barbik??

Pri meni je bilo isto, sem se že sama dovolj sekirala od slabih ocenah. Zdaj na faksu pa se res neprimerno bolj učim, kot v gimnaziji.

[Kinky]

Malo za šalo, malo za res:

PRIMERJAVA: ŠOLSKO LETO 1970 vs ŠOLSKO LETO 2010


Scenarij 1:
Janezek in Markec se po šoli stepeta.

1970 * Zberejo se firbci. Janezek zmaga. Janezek in Markec si sežeta v
roke in postaneta dosmrtna prijatelja.

2010 * Pokličejo policijo, ki aretira Janezka in Markca*Obtožijo ju
fizičnega napada, oba izključijo, čeprav je Markec izzval spopad. Oba
otroka morata obiskovati program za preprečevanje nasilja cele 3 mesece.
Šolski odbor skliče sestanek za vključitev programov proti nasilju v redno
prakso.

Scenarij 2:
Romanček je nemiren v razredu in moti ostale sošolce.
1970 * Romančka učiteljica pošlje k ravnatelju in ta mu da nekaj vzgojnih.
Vrne se v razred, kjer potem sedi mirno in ne moti pouka nikoli več (no,
vsaj nekaj dni).

2010 * Romančku dajo velike količine Ritalina.Testirajo ga za ADHD * primanjkljaj pozornosti in
motnja hiperaktivnosti. Romančkovi starši začno dobivati invalidnino in
šola dodatno državno subvencijo, ker ima Romanček razvojno motnjo.
Romanček čez nekaj časa postane zombi.

Scenarij 3:
Franci ima glavobol in vzame nekaj aspirinov s seboj v šolo.

1970 * Franci dobi od učiteljice kozarec vode, da lahko popije aspirin.

2010 * Učiteljica pove šolskemu psihologu, ta ravnatelju in ta pokliče
policijo. Francija izključijo iz šole zaradi posedovanja prepovedanih
drog. Pri Franciju doma naredijo racijo.

Scenarij 4:
Mali Joško razbije okno na sosedovem avtomobilu in zato ga njegov oče da
čez koleno, nakar sledi prašenje *tazadnje*.

1970 * Joško je naslednjič bolj pazljiv, zraste normalen, gre na fax in
postane uspešen podjetnik.

2010 * Joškovega očeta aretirajo zaradi zlorabe otrok. Joška dajo v
rejniško oskrbo, čez čas pristane v lokalni tolpi. Psiholog s socijalnega
prepriča Joškovo sestro, da je bila v zgodnjem otroštvu zlorabljana tudi
ona in njun oče je pečen * 3 leta na Dobu. Po pritožbi tožilca in nešteto
člankih v Slovenskih novicah, 24 ur,*, mu kazen spremenijo na 5 let zapora
brez možnosti pomilostitve.

Scenarij 5:
Mihec izprazni nekaj petard v prazno pločevnko Fante in z njo razstreli
mravljišče.

1970 * Mravlje umrejo.
2010 * Pokličejo policijo, vojsko in antiteroristično enoto. Mihca
obtožijo terorizma, SOVA pridrži in vzame pod drobnogled starše, ostale
otroke odpeljejo neznano kam, zaplenijo računalnike. Mihčev oče pristane
na listi potencijalnih teroristov in nikoli več ne sme sesti na letalo.

Scenarij 6:
Duško pade med igro in si odrgne kolena. Medtem, ko joče, pride njegova
učiteljica in ga poboža, objame v tolažbo.
1970 * Duškotu je takoj bolje in nadaljuje z igro.

2010 * Učiteljico obtožijo, da je seksualna lovača in pedofilka. Vržejo jo
iz službe, dobi 3 leta zapora. Po pritožbi tožilca in nešteto člankih v
Slovenskih novicah, 24 ur, zadeva konča na evropskem sodišču.
Duško mora 5 let obiskovati terapevta.

[ora]

Zapretiravano ampak ja, je res nekaj takega. Mene je mama tudi fizično kaznovala, se mi zdi sicer to rahlo brezveze, ker ji že od malega vedno rečem, če se ti zdi, da ti bo odleglo pa mi daj eno okrog ušes . Fizične kazni se nikoli nisem bala, zato se mi ne zdi ravno smiselna, je pa res, da je mama tako najbolj sprostila svoj bes in se mi s tem ne zdi nič tako hudo narobe. Raje sm mela, da mi eno "primaže" kot pa da mi omeji izhod iz hiše

[Braunkopf]

Hmmm nagrajevanje z denarjem ...



Zdaj tko, po svoji stari navadi bom spet nekje na sredi; ne lih glasno za, proti pa tudi nikakor ne.



Zdej nagrajevanje petic z denarjem oz. vračanjem le-tega, ko otrok ne doseže željenega uspeha se mi kot prvo zdi prekomplicirano. Boljše bi bilo nagrajevat otroka samo 1. po uspešno zaključeni konferenci, 2. po uspešno zaključenem šolskem letu, 3. po uspehu pri testu iz predmeta, ki otroku ne leži.
Tako se pač to nagrajevanje res omeji na področje, ki otroku dela težave, da se ga dodatno spodbudi, naj ne obupa. V drugačnem primeru pa se pomoje otroku vseeno glasno fučka, npr. če pri petih družboslovnih predmetih naštepa triljon petic in fino "zasluži", potem pa spuši pri kaki fiziki in pač vrne nekaj denarja. Itak ga bo drugod pridelal dovolj in se mu tovrstno nagrajevanje ne bo zdelo smiselno/zanimivo.


Všeč mi je nagrajevanje ob koncu šolskega leta, oz. po konferenci. Pa še to raje s koristnimi darili, kot z denarjem - mislim, otrok pri 12ih bo denar itak zapravil za nekaj brezveznega. Denar je imo bv.




Po drugi strani, pa se mi ideja z denarnim nagrajevanjem ne zdi toliko slaba, sploh pri tem Kinkyjinem primeru, ko otrok dejansko zabušava. Mislim, kolikor poznam ljudi, ki so OŠ speljali s 3kami, tudi kasneje niso blesteli in posledično nekih fajn šans za izobraževanje niti nimajo (so tudi izjeme, seveda). In razumem, da so starši malce zaskrbljeni, sej menda hočejo najvišjo izobrazbo za otroka, da bo imel najboljše možnosti v življenju.

[Kami]

Še moj piskerček.

Kinki in BK sta lepo povzele moje misli. Nagrajevanje vse povprek je res brez veze. Tudi jaz sem bila na koncu leta nagrajena s kakšnim darilom in mi je ponavadi veliko pomenilo. Svojega otroka moraš toliko poznat, da veš kaj ga motivira oz. kaj ga spodbuja in na drugi strani kako ga "kaznovat". Ampak to ni tako lahko.
In kakor je bilo ugotovljeno - težko otroku pri 10 letih razložiš, da če se ne bo učil, ne bo mogel na faks - njemu je faks par svetlobnih let stran. Je pa tudi res, da zdaj so vsi starši obsedeni, da bo imel njihov otrok vsaj en dr v nazivu, če ne kar več.

Se mi pa zdi bolj problem drugje. Zdi se mi, da danes otrokom dober učni uspeh niti slučajno ne pomeni toliko kot je nam. In je problem pri pubertetnikih, ko je "IN" da imaš slabe ocene oz. da špricaš, da tudi tvoj otrok ne podleže črednemu nagonu. In mogoče ga ravno z denarjem lahko nekako motiviraš - ugibam!

Samo je tudi drugi problem (ravno zadnjič bila na enem predavanju o vzgoji). Otroci zdajšnje generacije enostavno nimajo želja oz. potreb po čemerkoli, saj vse imajo - imajo pa zato, ker je vse veliko ceneje, bolj dostopno.
Samo primer: pri nas res nismo imeli veliko denarja in sem kotalke dobila na koncu enega razreda za odličen uspeh (pa zraven se mi je vedno poklopilo še z RD). In sem si jih full želela. Zdaj greš v trgovino in za "sitne pare" kupiš rolarje brez problema.
In ni samo stvar razvajanja. Tudi midva sva rekla, da ne bova razvajala. Ampak ko si v trgovini in vidiš nekaj kar si si TI vedno želel imet za tako malo denarja, to svojo željo enostavno zdaj preneseš na otroka - zato ker lahko. Da o babicah, dedkih, tetah, sorodnikih sploh ne začnem! Težko je postavit mejo, ampak verjamite VSE boste imele razvajene otroke (v primerjavi z nami oz. generacijami pred nami), ker se drugače ne da. Sama že jem veliko zarečenega kruha in še več ga bom.

[Limona]

Veliko mi je dal tud misliti tale članek iz svežega dnevnikovega objektiva: http://www.dnevnik.s...tivu/1042393985

"Starši v pehanju za popolnim, uspešni in srečnim otrokom."

Ful zanimiv članek, načrtujem, da bo nekaj podobnega osrednja tema moje diplomske naloge.

[krneki]

Lepo, pa potem se priporočam za prebrat diplomskooo!



Drugače pa sem prišla semle, da povem, da sem pravkar pogledala dokumentarec Sicko - by Michael Moore, ki nekako do skrajnosti obdela ameriški zdravstveni sistem. Po ogledanem lahko rečem samo, da se zahvaljujem celemu stvarstvu, da nisem rojena v luknji, ki se ji Amerika reče. Čeprav sem si nekaj časa malenkost želela obiskat to čezocenasko deželo (ampak res malenkostno...) zdaj nimam nobene želje več. Sistem je tam do ljudi (pa ne zgolj zdravstveni), res grozovit.
In ko vidim ljudi se tu pizdit čez našo preljubo Slovenijo, lahko rečem samo to, da se NITI NE ZAVEDAMO kako dobro se v resnici imamo.
Ko bo pa treba življenje prodat pa delat pri 79 letih zato da si zdravila plačaš, bankrotitat kljub zdravstvenemu zavarovanju, ker imaš raka in tega zavarovalnica ne krije (prav tako kot ti ne da zavarovanja, če si imel naprimer kdaj angino, si presuh ali predebel ) in se zapeljat v Kanado ter poročit z random guy-em zato, da ti pri 22 letih pozdravijo raka na materničnem vratu (kljub zavarovanju - razlog: "you are too young to have cervical cancer))... Pol se pa mamo kej za jajčkat.

Pa še link do dokumentarca: http://topdocumentaryfilms.com/sicko/

[Braunkopf]

Sally, v Ameriki ta sistem ne obstaja več, Obama je pred parimi meseci potrdil zdravstveno reformo, ki bo situaciji, kot je prikazana v Sickotu, prinesla konec. Postopno bo ameriški sistem prešel na evropskega.

http://en.wikipedia....e_United_States

[krneki]

Res?

Jao... No super, potem pa širim krivo vero.
In hura za američane?

[Braunkopf]

Ja ne, sej ne širiš krive vere, res je blo zdravstvo v Ameriki problematično in je fino, da se o tem ve.