s fantom imava skupne finance - plačevat morava najemnino, telefone, hrano, bencin, obleke, kozmetiko, zdravila, elektroniko, kuhinjske pripomočke tudi potovanja, darila, prehrano zunaj, žurke, pijačke, rekreacija, kultura. pa kredit za avto mava za odlačevat.
on dobiva štipendijo pa doma mu dajo nekaj, služi pa honorarno, prek ŠS z raznimi deli (inštrukcije, nastopi, računalniška popravila in pomoč na domu pri kakih programih, virusih ipd.).
jaz dobivam pokojnino po pokojnem očetu in občasno kaj zaslužim honorarno, prek ŠS (članki, organizacija, vizažistična dela, prodaja).
od doma živim že od 19-ega leta, doma mi ne dajejo nobenih dohodkov od 16-ega, razen po maturi se mi je sprostil varčevalni račun od katerega sem živela par let in si vse plačevala, da mi ni bilo potrebno delat (takrat je bilo to miljon pa pol, samo je šlo hitro ker sva z bratom mami kupila pralni stroj pa še sem imela nekaj dologv za poplačat pol mi je ostalo kakih 900 tisoč bivših sit, nekaj od tega imam še danes na skaldih). kar nekaj let sem tudi prejemala kar visoko štipendijo - z visokim dodatkom na dobre ocene in študij izven domačega kraja - za razdaljo. takrat sem vedno kljub stroškom uspela kaj prišparat.
kako varčevati oz preživeti z nizkimi dohodki? včasih sem vedno živela enako, ne glede na 900tisoč na računu ali pa 90sit. zapufala sem se samo enkrat pa še to ne po svoji volji, ko mi je babica plačevala položnice za mobitel in potem na listek pisala kolko je bilo in sem potem vse odplačala naenkrat. drugače sem pa vedno živela s tem kar sem imela in če ni bilo, nisem kupila.
ko so prišle te večje podražitve z evrom, sem se (on pa je tudi zelo zmanjšal) najprej odpovedala kavicam in pitju zunaj. lepo se da tudi prišparat na hrani, če kupuješ v akciji in paziš, da hrano res porabiš in se ti ne pokvari, da jo ne mečeš stran. vseeno pa najcenejše hrane tudi ne kupujem, ker toliko sem pa le gurmanka, da začutim če je nekaj zanič - brez okusa, kemijsko itd.
njegovi starši nama dajo zelenjavo, domač vinček, domača jajca, kar pridelajo, pa tut nama kdaj kaj kupijo za dom ali elektronike (prenosni disk npr., zvočnike za Ipod ....). moji pa nama vedno nudijo možnost da prespiva v Lj (kar je skor vsak vikend) in prideva jest.
ne šparava pa na bencinu - čeprav dragi si je zdaj končno omislil mesečno za bus namesto da se vozi na faks z avtom, jaz sem končno šla na simobil - to so recimo zadeve kjer sva lepo prišparala v zadnjem času.
še en varčevalni ukrep imava od oktobra - v šparovček mečeva ves kovinski denar in ko bo treba kupovat darila decembra bo prav prišlo. naju prav zanima, koliko se bo nabralo. tako si je en par lani kupil novoletno potovanje v Prago za en teden.
kljub vsemu pa ne šprava preveč pri oblekah in pri kozmetiki. tukaj jaz kupim za oba tudi kakšno dražjo firmo oz pogosto kaj kar ne ravno rabim/-va.
šparava tudi na žurkah - noben od naju se ne napije v klubu ipd., pijačke s kolegi niso tako pogoste ampak kadar pa so pa nama ni probelm tudi častiti celi mizi (pa ne da se postavljava, ampak hočem rečt da nisva škrtice).
imava manj dohodkov skupaj kot marsikateri najin kolega, kolegica, ki dela in še živi pri starših pa vseeno nimam občutka, da nama bi šlo grozno slabo. je pa res da kadar škripa veva, da morava šparat in da je treba it pa kaj zaslužit.
na začetku (kake prve pol leta) je dragi skozi zapravljal za sladkarije pa kake dvd-je pa kr neki pa meni vsak teden neke malenskosti za darilca. sem rabila nekaj časa da sem ga prepričala, da za romantiko naj me objame, polupčka, mi pove da me ima rad, me pelje na sprehod, pač JE z mano, denar pa naj raje v žep da pa za kaj koristnega zapravi. zdej je priden, hihi - mi nič več ne kupi
.
edit: še ena stvar kjer šparam - pri kozmetiki in hrani bom VEDNO razrezala embalažo in porabila vse do zadnje kapljice - tudi zobno pasto, šampone, šminke, pudre itd.
Žepnine nikoli nisem imela, štipendijo še manj, mobitel sem si (in si še) vedno sama plačevala, občasno pa sem si, ko sem kaj prišparala, kupila sama tudi kakšen kos oblačila ali kozmetike. V zadnjem letu mi sicer mami občasno da 5€ za mobitel pa tudi, če grem kam ven (kj bolj konkretnega, kot je kino, večerja itd., in ne samo na pijačo) mi kdaj da 10€. Pa ravno tako preživim. Res je, da živim doma, računov seveda ne plačujem in tudi hrano večinoma kupuje mami. Občasno pa tudi sama kaj kupim za doma ali za člane družine (za rd, božič). 
), ker itak večinoma ko greva ven on plačuje. Ne pa vedno. Če greva na večerjo vsakič eden plača in sva zmenjena. 
