100 replies to this topic

[Coco*]

Hohoho pri nas na OŠ je bla ena hmm, precej neinteligentna deklica, ki si je na roko na veliko zrezala svoje ime. Pa so jo prašali da kaj se reže al kaj in on tko sramežljivo: Ma to je zdej moderno ..

Hahaha

[Michelle]

To sm jaz nardila, skrajno debilno, vem, ampak sem dejansko nardila to. Konc OŠ je bilo kao moderno, oz. začel je nekdo, ki je imel resne probleme sam s sabo, marsikomu drugemu se je pa zdelo kul. No, in tako je nastal neki 'A' al nekaj temu podobnega na moji roki. Zame je to sicer neškodljiva neumnost, za nekoga pa lahko nastane resen problem.

[Sissy]

Hohoho pri nas na OŠ je bla ena hmm, precej neinteligentna deklica, ki si je na roko na veliko zrezala svoje ime. Pa so jo prašali da kaj se reže al kaj in on tko sramežljivo: Ma to je zdej moderno ..

Hahaha

Kakšna krava!!!

[ananas]

Ko sm bla enkart polet na busu, sm na postaji vidla eno mlado, ful suho mamico, k je mela otroka v vozičku... Pogled mi je takoj ušel na njene roke, ki so bile čist še sveže porezane... Prov bile so v oči tiste krvave, lepo vzporedne včrtane rane

[Emily]

[limeta]

ravno hotela sem napisat ja

mislm nevem no, pr ns se je ena iz paralelke rezala, med tem časom redno na veliko opazno kazala roke, da smo vsi vedli, ampak kao ona je bla tist čas zatežena in se je potlej s kom začela kregat, če ji je kej o tem omenu .. ponavadi taki, ki se zarad česa hudega režejo, nosijo take stvari, da se ureznin ne opaz

sošolka se je pa nekaj časa z njo rezala, zdej si pa "samo" z šestilom al čem srugim urezuje v kožo kakšne podobe, besede in to .. pol pa ti ful pokaže in jz z vsem veseljem povem, da se mi gnusi to

sam je res gadno vidt tisto, ko je koža vsa poškodovana

ja vem...bedno se slišš...ampak ti dve sta pa zakrival ko lenevem ka

[nihrida]

Tisti, ki zakrivajo rane, imajo ponavadi prave težave, ne pa tisti, ki z njimi pridobivajo pozornost na vsakem koraku. Jst sem se rezala eno leto, preden je kdo pogruntal in je bilo vmes poletje. Sem se pač zlagala (čeprav težkega srca), da sem se na šihtu porezala s kartonasto škatlo ali kaj podobnega.

Verjetno sem po tihem upala, da bi kdo opazil in me "rešil" iz depresije... Ampak ni blo tko.

Zdj mi je vseeno kdo vidi rane in kdo ne. Jih ne skrivam, niti ne razkazujem. Kar sem dala skoz sem dala, me ni sram, niti se mi ne zdi narobe da sem to počela. Ne občutim nikakršnega obžalovanja, ker imam vidne ureznine. Zdj so del mene.

[SaRcHiiQaa]

Sicer ne vem, ce bi to lahko definirala kot rezanje .. no, samoposkodba je vsekakor bila .. Pred pol leta sem si s sestilom vrezovala crte na roko, in kasneje na nogo, ker s tistim na roki nisem hotela telovadit, je bilo prevec opazno .. Vse skupaj je bilo zaradi moje zivcnosti in napetosti, ki je nisem znala drugace spravit iz sebe - sem pa nehala s tem; upam, da za zmeraj. Lp

[luci]

Nej pa še jes dodam svoj komentar. Večina ljudi, ki se znajde v tako hudi duševni stiski, oz. je psihično že tako uničena, da sama s sabo ne ve kja nej naredi, niti ni v stanju, da bi prosila za pomoč (zaradi sramu, bilo česa) se ponavadi zateče k samouničevanju. Eni si pač duševno stisko-bolečino lajšajo s tem, da si zadenjejo fizično bolečino. Js mam levo roko v brazgotinah, ki ne bodo nikoli zginile ( k sreči niso zelo vidne), na žalost sem mela tud s tabletkami velik izkušenj(to mi je pustil večje posledice). Kaj mi je takrat blo še dons ne vem, pa vrjetno tud nikol ne bom zvedla, enostavno je del mojega življenja popolnoma zginu v pozabo, se ne spominjam prav ničesar, laho rečm edin to, da tega zasiher nisem počela zaradi kake modne muhe ali česa drugega, ampak zaradi hude depresije in duševne stiske. Vem sam to, da sem resnično lahko hvaležna svoji sestrci, da sem danes še tukej, ker če me ona takrat ne bi pravočasno našla, mi ne bi mogl več pomagat. Ta hudo pa itak pride potem za tabo (ko se morš sprijaznit s tem kar si naredu in si sam sebi oprostit), saj pr men je blo tko. Sem mogla it za dve leti od doma in se ponovno pstavt na noge iz čistega dna. Dons lahko rečm samo to, da mi je uspelo in da vem, da se lahko znova in znova poberem. Sem ugotovila, da mam zelo močn karakter in da ni vredno za nobenga uničit svojega življenja. Eto sem vam zaupala delček svoje že davne preteklosti.

[Hevea]

Žalostno Ampak važno da je konec dober, da ti je ratalo se pobrat. Upam, da si zdej res ok. Kar te ne ubije, te menda okrepi!

[nihrida]

Luciferka, zakaj si morala za dve leti od doma?

[rock_chick]

ZS nihrida, tega pa ne bi tuki pisala!

[luci]

sem se spet zajebala in pisala pod sestrinmu profilom

[nihrida]

Luciferka, ni panike...Pač nism vedla da je tok osebno. A zdj si OK?

[luci]

Jah kr se tega tiče, sem ok, vse ostalo pa kr neki:(

[rock_chick]

Ja no, pr nas je blo vedno tako, jst že od 12 leta poslušam na eni strani fotra, kako je use u šitu pa kaj nej naredi, na drugi mat... Dejstvo je da sta nas 5 spravla na svet, ampak nč nismo mel od njiju, razn tega da nam mat dela scene že od nekdaj, fotru se pa za to sladko j... in pol kr naeknrat izveš , da smo totalno zapufani, da nas vlačijo po sodišču, sodni cenilci so nam letal po bajti, itd... Kot familija nismo nikol šli u kino al pa gledališče, restavracijo.. neke tolažbe itaq ni blo nikol, fizičnega nasilja ni blo, vedno prisotno pa je bilo verbalno. Tamala se je rezala in podobno, men je u nekem trenutku dopizdil in sm se začela basat s hrano, tolažit po mojm. Pol sm se nekak spravla k sebi in začela hujšat pa sm itaq dobivala opazke skoz, da zarad mene ne bojo vrat širil, al pa da sm zavaljena prasica (citiram svojo drago mati), da shujšala ne bom nikol, da sm grda ipd. In mi je ratal, trenutno sm na minus 33 kg, še ene 5 jih morm.. Res je tako, da se usak z bolečino ubada po svoje, jst sm se takih in drugačnih udarcev u lajfu že navadla, tako kot sestra in delam na tem, da mi nekoč mejbi rata bit srečna...

[ananas]

Že to velik pomeni, da si pomagata in stojita ob strani. Res je, da si ne morm predstavljat kaj vse sta prestale in si lahko samo domišljam, kako more bit v takem živet.
Najbolj bosta zmagale, če bosta dokončali šolo, se zaposlili in bili močni. Tako bosta zaživeli na novo in poskusili biti boljši, kot je po vaših besedah mama...
Bodita močni in se ne pustit spravocirat, zlomit.

[Braunkopf]

Se podpisujem pod ananas.

Sej zaenkrat mislim da skoraj ne poznam familije, ki bi normalno delovala, so pa nekateri primeri res bolj resni. Na srečo sta dve in sta verjetno prej pogruntali kaj in kako, familije si pa ne jemljita k srcu, tukaj sta da ustvarita nekaj iz svojega življenja ne glede na preteklost (oz. te lahko preteklost le še utrdi na poti) in ne glede na opazke, razmišljanja drugih.

[piiiqiii]

ne tega še nisem počela od fanta najboljša prijateljica pa baje to počne.samo ona je za moje pojme izredno čuden človek.ne vem če je bla sploh kdaj že zadovolna sama s sabo,al pa ma mogoče mal preveč časa.bog si ga vedi!
Drugalče pa ne vem no mislim,da za vsako težavo se najde rešitev.
moje osebno mnenje!

[tasika]

Hohoho pri nas na OŠ je bla ena hmm, precej neinteligentna deklica, ki si je na roko na veliko zrezala svoje ime. Pa so jo prašali da kaj se reže al kaj in on tko sramežljivo: Ma to je zdej moderno ..

Hahaha

Če si je zrezala svoje ime, še tak ni sile.
Moja sosšolka si je v OŠ z šestilom na roko izpraskala ime sošolca v katerega je bila zaljubljena. Nista bila pa nikoli nič več kot prijatelja.