10323 replies to this topic

[Errol]

No, vidiš, v bolj izurjenih letih...

[_Planet_]

Frčica : )) Jaz sem tudi počasne sorte človek, pakiranje sploh ni moja močna stran pa preden kam grem, želim, da je čimveč zadev postorjenih (ker se mi je obupno vračat kamorkoli, kjer me čakajo nerešene zadeve). V posteljo se odpravljam vsaj eno uro. Si želim, da bi se znala samo ulečt in izklopit.

[Barbarina]

Ljudje, ki ne priznajo svojih napak in se ne znajo opravičiti zanje, stalno iščejo neke izgovore in valijo krivdo na druge.

[Marmelada]

Kami glede pajkic. Ma meni gre nasploh na živce to s pajkicami vsepovsod. Kot da se samo še to nosi zadnje čase.

Planet, midve sva si zelo podobni, se mi zdi. Jaz tudi stalno poslušam od mojega, da se sto let spravljam in da me mora vedno čakat.

[_Planet_]

Marmelada

Na živce mi gre moja večna negotovost oz. rada bi bila bolj prepričana sama vase.

[Marmelada]

Planet, tudi pod tvoj drugi odstavek se z lahkoto podpišem.
Prejšnji teden sem ravno imela eno službeno zadevo z eno malo bolj težko stranko in so me tako zdelali s svojimi pripombami, da zdaj dvomim v svojo odločitev in sploh nisem več prepričana, če sem se postopka v štartu sploh prav lotila, ali sem čisto zaj*bala in se zdaj itak sekiram. Pa sem bila pred tem prepričana v svojo odločitev.

[_Planet_]

Oh I feel you, very much. Mene lahko že z malenkostmi iztiriš - npr., ko kličem nekam, da bi se zmenila za dan in uro neke storitve (pri zdravniku, na servisu ipd.) - se moram prej pošteno zbrat pa si pomožnosti še na listek napisat oporne točke, da uspem vztrajati pri svojem, sicer me kar poradirajo. Brrr.
Zato imam raje mail, če imam čas za razmislek, se bolje znajdem.

[Marmelada]

Jaz res ne bi bila primerna za kakšna ful odgovorna ali vodstvena delovna mesta, ker je sprejemanje nekih težkih odločitev očitno preveč zame. Začnem že razmišljat, da bom fasala kakšen disciplinski postopek ali pritožbo, kot da je konec sveta, če se stranka pritoži na mojo odločitev.

[Anouk]

Hah, Planet, jaz sem ista. Brez papirja in svinčnika ne morem razmišljat.

[_Planet_]

Marmelada, enako. Pa takoj bi me pohodili. Skozi leta sem se sicer naučila, da obstajajo tudi spoštljivi in konstruktivni prepiri, moja prvinska reakcija pa to vseeno ni (vedno pomislim na najslabše, če se kaj zakomoplicira).

Anouk, razmišljam, če je to lastnost introvertiranih ljudi?

[Marmelada]

Jaz si tudi večkrat zapišem na listek oporne točke, ko kam kličem, ampam bolj zato, da ne pozabim česa vprašati.

Mogoče je to res lastnost introvertiranih ljudi, hmm. Meni je en bivši sodelavec enkrat pribil, da sem ekstremno introvertirana. Z besedo ekstremno se sicer ne strinjam.

[Anouk]

: D Čisto mogoče. Ali pa da gre za vizualni tip učenja/procesiranja informacij (+neko željo po pripravljenosti in celostnemu reševanju problema).

[_Planet_]

Tudi to zna biti, sva se enkrat s kolegico pogovarjali, kako eni lahko delajo v totalnem neredu, pri meni npr. pa red na pisalni mizi sovpada z redom v glavi. : )

[Frida]

Tudi to zna biti, sva se enkrat s kolegico pogovarjali, kako eni lahko delajo v totalnem neredu, pri meni npr. pa red na pisalni mizi sovpada z redom v glavi. : )

 

Ja, jaz ful velikokrat vidim to pri ljudeh, se njihov red v glavi pozna z redom drugje in kar sovpadata. Valjda ne vedno, ampak vseeno.

[Špela]

Tudi to zna biti, sva se enkrat s kolegico pogovarjali, kako eni lahko delajo v totalnem neredu, pri meni npr. pa red na pisalni mizi sovpada z redom v glavi. : )

Ja! jaz sem ista, vedno si zapišem. Tudi enostavne reči, npr. navodilo, naj pokličem k notarju za termin za xyz - pa mi vedno rečejo, da naj kar mail napišem. : )) Tudi iz pisarne ne grem, če nimam pospravljene mize, vmes med delom sproti pospravljam, ker sem sicer totalno anksiozna. Ali pa da me kdo zmoti za brezveze med delom, popizdim v sekundi, lol. 

[Christianne]

Ojoj, name že vidim, da bi popizdila. Jaz imam organiziran nered :/ navzven izgleda sicer, da sem zelo organizirana, a nisem. In ful zavidam vam, ki ste tako ekstra pridne in redoljubne.

[_Planet_]

Špela, enako, tudi med kuhanjem sproti pospravljam, meni se tako ne da po kuhanju totalno razsute kuhinje spravljat v red, tako da raje sproti.
P. je moje nasprotje, saj pospravi (npr. svojo delovno mizo), ampak kampanjsko (potem ko nanjo en mesec odlaga vse, še sebe bi najbrž, če bi bil prostor). Sem se navadila gledat proč, sicer mi gre preveč živcev za brezveze, pospravljala pa tudi ne bom za njim.
Otrok mi je zadnjič rekel, da noče imeti pospravljene pisalne mize zato, da se vidi, da se na njej dela. Hahahaha, kakšen argument.

[Špela]

Špela, enako, tudi med kuhanjem sproti pospravljam, meni se tako ne da po kuhanju totalno razsute kuhinje spravljat v red, tako da raje sproti.

 

Ja! 

[Kami]

Kako so ljudje brezobzorni za volanom!!!

 

Ena me je že pred 7. uro nahupala, ker iz naše ulice skočiš na cesto precej na slepo ... v vseh teh letih ni še nihče tako besnel, če si ga malo izsilil ... ker drugače ne moreš ven. In potem samo neko mahanje in opletanje in hupanje. Sploh nisem mogla dojet, da da vse to zato, ker je morala malo na zavoro stopit....

 

Noro, res. Kaj vse ljudem dogaja.

 

Jaz na drugi strani nikoli ne uporabim hupe ... ker mi je "prostaško in nazadnjaško". Lani sem res hotela pohupat parim pijanim na kolesu in sta otroka umrla od smeha, ker nisem vedela sploh, kje jo imam

[_Planet_]

Kami, je imela s seboj težave, ne s tabo. : )

Haha, enako pri meni s hupo (je ne uporabljam in je ne najdem, tudi ko bi jo morda potrebovala).