Govinda, v šiški, vegi restavracija
Jesti sem šla na bone, ampak mislim da četudi ješ na normalno dobiš isto hrano ker je samopostrežno.
Torej za bon dobiš juho, solato, glavno jed in sladico.
Juha je bila paradižnikova, bolj bleda in v momentu me je spomnila na šolska kosila

Zihr ne svež paradajz, bolj spominja na razredčen sladkast paradižnikov koncentrat.
Solata pač kot solata, se izkaže da še najboljši del celega kosila.
Glavne jedi pa...katastrofa.
Vzela sem brokoli v neki omaki, neki s cvetačo in nekaj indijskega-še danes ne vem ali je bila razkuhana leča ali razkuhan riž
Brokolij e bil v neki ogabno začinjeno omaki, sem mislila kar ven pljunit, cvetača je bila verjetno nekaj ur predenj sem jo dobila boljša tako pa je bila popolnoma izsušena.
Najbolj me je razočarala indijska jed, saj sem računala na boljšo hrano, ker imajo neke ppvezave s hara krišno centrom.
V glavnem, kot rečeno razkuhano nekaj pač, z nekaj zelenjave kao indijsko začinjeno- nekaj malega currya, kurkume ki je itak bolj ali manj barvilo in malo soli.
Sladica je bila veganska, to zame že pomeni neokusna, pač nek suh biskvit z nekim želejem. Jaki. Domov sem šla lačna, ker sem pustila praktično vse.
Obisk močno odsvetujem!
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)