2380 replies to this topic

[Princeska]

Pridna jst bom tudi, se bomo spodbujale. Se mi zdi, da zdej ful bolj dobr jem, stvari so mi tok bl okusne in bolj so zdrave.
Rada bi potem tako prehranjevanje ponotranjila za vedno in nikoli več jedla prazne hrane.

[Sinnaia]

Jaz okdar jem nekje 70% presno, se počutim bolje kot kdajkoli prej. Dobro, pridejo dnevi, ko grešim, vendar se tako psihično kot tudi fizično potem ne počutim dobro. Mi večina druge hrane ful obteži želodec in na splošno moje počutje potem ni več ok.
V Angliji sem pa žrla svašta i svega. In ne samo, da se psihično ne počutim več tok dobro glede sebe, ker sem se pač zredila, temveč tudi fizično ne (pa tam se tudi gibala nisem, skratka fail na celi črti).

Tako da se bom od zdaj naprej prehranjevala tako, da se ob tej hrani dobro in neobteženo počutim ( večinoma sadje in zelenjava), pa seveda spet gibanje dat na urnik.
Saj mislim, da mi ne bo težko. Sadje in zelenjavo itak obožujem, samo v tempo rednega gibanja se spet nazaj spravim in mislim, da ne bom več padla nazaj.

[rea]

Škoda, da te je 'navadn' hrana v Angliji premamla, pol v tej tvoji 70% presni hrani nisi s srcem ampak bolj z razumom- grem jz spat raj, sm ful zmatrana

[Brokoli]

Men pa presna ni fajn, ker more bit surova. Men je pa lih kuhana zelenjava boljša.

[DiLeMa]

No js mislim, da se človek mora kdaj pregrešit pri hrani. Lahko si v presni prehrani s srcem, pa to še ne pomeni, da se ti vsake tolk časa ne zalušta kakega sendviča, piškotov ali kaj podobnega. Sej tudi tisti dve, ki sta napisali Mrho koščeno pravita, da si kdaj privoščita fast food, pivo, kos torte in podobno, pa sta vseen s srcem predani zdravi prehrani. Pač tko za dušo, za pocartat včasih paše, samo ne sme se dogajat prepogosto. Ni fajn, če se za določeno obdobje čist razpustiš in zrediš, pa potem spet obsedeno hujšaš, ampak je treba met mero - zdrava in lahka hrana s samo občasnimi prekrški, ki pa v resnici sploh niso prekrški, saj si jih privoščiš premišljeno in predvsem samo občasno, ter ne občutiš potem nekega občutka krivde.

Ko bom jaz osvojila tak način prehranjevanja, se vam oglasim, hehe.

[Sinnaia]

rea, sem na tej hrani čisto s srcem, tam pa-saj pravim- se mi je čist odfecljalo, mislm sej presne sm še zmer velik jedla, ampak sm zravn potem še miljon drugih stvari, ki jih običajno ne, pa je blo treba kr vse počez probavat.

[rea]

Ja, sj dilema, vsak po svoje misl, jz sm mnenja, da recimo če se ti 100% zavedaš zakaj ne boš posegu po recimo muffinu al pa WhateWa, če te nič ne premam, pol štekaš sebe, čist neki druzga je tist ko gledaš v eno hrano pa bi fuuul jedu, sma pač ker veš d ato pa le ni dobr za tvojo rit pač se boš uprl, ok... govorim o ljudeh k nimajo prekomerne telesne teže in to delajo zarad svpjih trdnih prepričanj ne pa zarad pač cilja zgubit kile al pa karkol

pa une dve k sta napisale mrhi koščeni zame nista steber močne volje in razumevanja tega, da se ti ne cedijo sline, pravzaprav na njiju ne polagam niti mal svoje duše

Z zmernost se pa strinjam dilema, itak da se, sj valda, pol so kle odstopanja od človeka do človeka, en pač misl kok bo hudo k bo mal čokoalde pojedu, en jo pa gleda pa si misl jah pa kva

[DiLeMa]

Meni se recimo ne zdi normalno, da nekateri jedo IZKLJUČNO presno, da si res NIKOLI ne privoščijo nič drugega. Take skrajnosti so meni precejšen bullshit, se mi zdi prestrogo omejevanje in tako pomoje taki ljudje zdravega prhranjevanja niso ponotranjili na zdrav način, ampak so obsesivni. Takim bi jaz rekla samo - come on, live a little.

Recimo moj ati ni imel nikol prekomerne telesne teže, ful je ponotranjil zdravo prehranjevanje, o tem ve res ogromno. Zaveda se, da recimo sladkarije niso zdrave, ampak si jih vseeno kdaj privošči, čeprav je zagotovo in brez senčke dvoma ponotranjil zdravo prehranjevanje, res on živi na tak način, zdrava prehrana in celotni tak lifestyle mu ful pomenita, tudi aktiven je izredno, pa ne zdej neki posiljeno.

Samo pač včasih je treba nahranit tudi dušo, ne samo telo. On se prehranjuje zdravo ker mu tko paše, ker si to želi, ker ve da je to zdravo. Ker čuti, da je tko prav. To pa še ne pomeni, da ne bo nikol v življenju več pojedel muffina ali čokolade. Si privošči ko se mu res zlušta in uživa v tem brez slabe vesti - ravno to pa se meni zdi tisto pravo. Ravno to se zdi meni dokaz, da je ponotranjil zdravo prehranjevanje. Tisti, ki pa trepeta ko zagleda čokolado in ima skos v sebi borbe, pa tega ni ponotranjil in tudi v občasnem sladkišu ne bo znal uživat, ker ga bo razjedal občutek krivde. Ali pa tisti, ki je tako zelo restriktiven, da se je odločil, da je najbolje, da sploh nikoli več ne da v usta ničesar sladkega.

Ravno to pravo ravnovesje je tako težko ujet, se mi zdi, da ga dan danes skoraj nihče več nima. Skoraj nihče več ne uživa v hrani neobremenjeno in v pravi meri, skos same neke skrajnosti.

[Hevea]

Meni se recimo ne zdi normalno, da nekateri jedo IZKLJUČNO presno, da si res NIKOLI ne privoščijo nič drugega. Take skrajnosti so meni precejšen bullshit, se mi zdi prestrogo omejevanje in tako pomoje taki ljudje zdravega prhranjevanja niso ponotranjili na zdrav način, ampak so obsesivni. Takim bi jaz rekla samo - come on, live a little.

Zakaj pa ne, sej če to za njih ne predstavlja problema in si nikoli dejansko ne noro zaželijo nič drugega, potem nima nobenega smisla, da bi kej drugega sploh jedli, sploh če živijo pač po nekih principih, ki vključujejo presnojedstvo. Si pač privoščijo na kakšnem drugem področju, sej nikjer ne piše, da morajo vsi ljudje hrepenet po čokoladi in mastnem zrezku.

[Adriane]

Dobro napisano. Ekstremi IMO niso nikoli kjul.

Zdi se mi, da sem odvisna od OH. Sploh ne morem nehat mislit na hrano in to vse samo zaradi tega bedastega učenja. KONSTANTNO bi nekaj grickala. To mi gre tak na živce!
Prav nezadovoljna sem sama s sabo, a trenutno res nimam časa se ukvarjat s tem, čeprav bi se sila rada.
Čista beda, res.
Pa spet bi nekaj jedla. Kekse ali nekaj

[Sinnaia]

Zdrav odnos do hrane je ključen tukaj.
To pa lahko pomeni da si 100% presnojedec, vsejedec ali karkoli drugega. Doler ima človek v glavi pošlihtano s svojim načinom prehranjevanja, jaz ne vidim problema.

[DiLeMa]

Zakaj pa ne, sej če to za njih ne predstavlja problema in si nikoli dejansko ne noro zaželijo nič drugega, potem nima nobenega smisla, da bi kej drugega sploh jedli, sploh če živijo pač po nekih principih, ki vključujejo presnojedstvo. Si pač privoščijo na kakšnem drugem področju, sej nikjer ne piše, da morajo vsi ljudje hrepenet po čokoladi in mastnem zrezku.

Jaz govorim iz tega vidika, da ne poznam nikogar takega, pač se mi zdi to čisti ekstrem, torej da ne bi dal celo življenje v usta nič druga kot sveže sadje in zelenjavo + oreške.
Enostavno ne verjamem v ekstreme nikjer, v nobeni obliki. Ne verjamem, da nekomu res ne zapaše nikoli nič druga kot to. Se mi zdi, da enostavno nismo tako narejeni.

Vsak ima nekje nek ventil, ki ga je treba včasih nekoliko sprostit. Bolje si je povsod zmerno privoščit in znat poiskat majhna zadovoljstva na več področjih, kot pa na enem področju nič, na drugem pa vse in še več.

[Adriane]

Chandra in B. sta že dolgo časa presnojedca. (Itak veste). So mi reči, ki jih pripravljata sta jih slučajno tudi delila z nami, izredno mamljive.

[DiLeMa]

Sem videla slike, izgleda super, ja. Svaka čast, da jima ratuje, meni ne bi nikoli.
Moj atasan je bil presnojedec ene 4 leta, pa se ni izšlo, ker ogromno fizično dela in je bil čist izčrpan.
Je potem počasi vključil v prehrano riž, kuhano zelenjavo, tofu + občasno kakšne sladkarije.

Če jima bo ratalo celo življenje tako jest in v tem tudi uživat, potem bosta res prava inspiracija in dokaz, da je očitno možno.

[rea]

Dilema, to kar si napisala :
----- Tisti, ki pa trepeta ko zagleda čokolado in ima skos v sebi borbe, pa tega ni ponotranjil in tudi v občasnem sladkišu ne bo znal uživat, ker ga bo razjedal občutek krivde. Ali pa tisti, ki je tako zelo restriktiven, da se je odločil, da je najbolje, da sploh nikoli več ne da v usta ničesar sladkega. -----

Ja, saj sme na nek način napisala to, da mi je kul, da če člouk vid, da trepeta pa da se slin ob pogledu na neki kar mu vzbuja skomine, naj se tega loti- okej gvoorim o zdravem človeku, normalno težkemu, ( drugo je a se ti morš odrečt uni sladkariji zarad sladkorne al pa zrd alergije al pa zarad teže al bilo kaj ), če ti pa paše pa bog pomagi da pojej, če ponavljam, si pač v optimalnem stanju.

Men zdj recimo ful paše sladko, res ful, pa komi čakam da si odprem sojin jogurt in notr zmečm rozine, 100x raje kot čokolado!
Sigurno mi kdaj bolj zapaše čokolada ampak redkeje.

[Baby]

Hm, sej presnojedci majo tudi svoje sladkarije. Vse se da naredit, presne palačinke, presno torto, presne piškote,...

[Princeska]

Men se pa zdi prav, da se posluša svoje telo in gleda na počutje. Men npr. meso škodi, ful mi je težko v želodcu, prav tako čokolada ali pa kej takega, pa se izogibam-poslušam telo. Ko se kdaj prekršim, je pa zgolj zato, ker se poslušam v tej meri, da si enečsa zaželim in ne branim, ampak me počutje kaj kmalu spravi na realna tla in vidim, da prekomerno uživanje ne bo good.
Sam presno mi ne bi pasalo, sem pa mnenja, da mojemu telesu paše 50% presnega...

[Sinnaia]

No, saj o tem sem govorila. Pomojem telo človeku samo od sebe pokaže, kaj mu resnično odgovarja.
Tudi jaz (zaenkrat?) ne bi mogla biti samo na presni. Mogoče pa nekoč...

[Princeska]

Ja sej to. Mam par sodelavk vegank in isto tko pravijo. Poslušat svoje telo in that's all.

[krneki]

kaj sploh je presnojeda hrana?A to je samo sadje pa zelenjava pa nč kuhano? Nč tople hrane? Kruh pa to jeste? Al samo oreščke pa podobno? Svaka čast al kaj. Mene zazebe samo, če pomislim ne samo zelenjavo... O_o

Jaz sem se zdej zredila tok kokr sm misla. Kar je li tok da še prejšnje hlače zapnem. Haha.