1467 replies to this topic

[Baby]

Krompir v pečici je tako preprosta jed ampak meni osebno ena najboljših.

[_Planet_]

^^




Ali pa zavit v folijo in pecen v oglju.

[Sarah]

Sushi, vsak dan bi ga jedla pomoje, če bi bila kakšna od japonskih restavracij bližje...

[Princeska]

Ti keksi so super:


Majo Demeter certifikat!
Demeter (biološko-dinamična pridelava) je več kot bio (biološka pridelava), največ kar lahko ponudi zdrava prehrana:

* Naravno krožeče obdelovanje brez izkoriščanja živali, tal in okolja
... * Kvaliteta namesto kvantiteta
* Raznolikost namesto monokultura
* Vrstam primerna živinoreja
* Opustitev živalskih hormonov in rastnih regulatorjev
* Naravni kompost namesto gnojilo
* Opustitev vseh kemičnih rastlinskih zaščitnih sredstev in zaščitnih sredstev proti insektom
* Nobenih kemičnih dodatkov pri predelavi, kot so npr. konzervansi
* Brez dodatkov, ki so gensko tehnološko proizvedeni
* Brez barvil
* Brez konzervansov

Smernice zveze DEMETER zahtevajo ne le opuščanje sintetičnih gnojil in kemičnih sredstev za zaščito rastlin oziroma kemične dodatke pri predelavi pridelkov, temveč zahtevajo izvajanje mer za spodbujanje procesov življenja v tleh in v hrani.

Zahteve, ki jih do pridelovalcev postavlja DEMETER zveza, presegajo zahteve za ekološko pridelavo Bio- uredba Evropske skupnosti

[Anouk]

Oprosti, ampak tole o biodinamični pridelavi je pa tako zavajajoče napisano, da me je kar malo zvilo.

Recimo, smernice ekološkega kmetijstva že same po sebi vsebujejo pogoje glede nastanitve/oskrbe živali (animal welfare), kolobarjenja (monokulturno intenzivno kmetijstvo ni opcija), prav tako odsotnost GSO. Kompost se tudi smatra za gnojilo (je pa res, da je v eko pridelavi dovoljenih tudi nekaj drugih gnojil, s katerimi se nikakor ne morem strinjat, recimo tekoče živalske aminokisline, stranski proizvodi antibiotikov in še kaj), prav tako imajo npr. sladkor, olje, sol, kis funkcijo konzervansov.

Imajo pa v biodinamiki precej, hm, zanimive smernice glede uporabe nekih pripravkov, nekatere so naravnost smešne. Lani sem bila na nekaj seminarjih in sem se proti koncu predavanja morala pošteno ščipati, da nisem bruhnila v smeh, ker sem poslušala take zgodbice, ki jih dejansko prodajajo kot resnične - o nekih vilah Rusalkah in škratkih Salamandrih in nekih drugih bitjih, ki se bojijo, da se bodo spremenili v ribe, LOL . S sestro sva se še kar nekaj tednov krepko smejali na ta račun.

Me je malo zaneslo zdaj - nekaj primerov biodinamičnih pripravkov iz knjige Preparati (Meta Vrhunc):

Preparat iz hrastovega lubja. »… lubje zori v lobanji domače živali. Najbolj primerna je lobanja goveda, lahko pa uporabimo tudi lobanjo konja, koze, ovce ali svinje.«

Pri izdelavi kamiličnega preparata uporabijo govejo srednje črevo, pri ustvarjanju rmanovega preparata pa se poslužujejo mehurjev evropskega jelena.

»Za izdelavo preparatov uporabljamo živalske organe brez prekuhavanja, dezinfekcije, zamrzovanja ipd. Le takšni naravni organi lahko v času zorenja preparata opravljajo podobno funkcijo kot so jo v organizmu žive živali in pomembno prispevajo h koncentraciji energij v preparatih.

Preparat gnoj iz roga naredimo iz kravjega gnoja. Preparat posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastline se na tleh, ki smo jih poškropili z njim, bolje povežejo s silami Zemlje in naredijo bistveno več korenin. Najboljši kravji gnoj dobimo od živali v času, ko Luna potuje pred ozvezdjem Leva ali Device, gnoj je še posebno dober, če je od breje živali, ki smo jo krmili s senom ali ovseno slamo. Za polnjenje so primerni le rogovi krav, ki so vsaj enkrat telile.«

Toliko o (ne)izkoriščanju živali (ki so, mimogrede, tudi tu še vedno obravnavane kot predmet lastnine in prodaje, torej ekonomske koristi).

[Ancka Pomarancka]

no.... si šla tudi ti v (drugo) skrajnost... Pri bratovi punci doma imajo demeter kmetijo in 100% da ne uporabljajo nobenih takšnih "živalskih preparatov". Ne smejo uporabljati nobenih gnojil (razen hlevskega gnoja), škropijo tudi ne...razen mogoče s kakšnimi domačimi škropivi, katera pa pa so rastlinska - npr. neke fore iz kopriv itd).

[Princeska]

Tole sem sicer kopirala iz strani Planeta BIO, ampak ja, kokr jst vem, se uporablja zgolj naravna sredstva iz neki trav, kopriv,.. vem, da je dosti dilem v eko kmetijstvu, čeprav je še vseeno bolje to, kot vsa svinjarija naokoli. Jaz sem samo napisala, kar sem prebrala o Demetru, v katerega še najbolj verjamem od vseh zadev na tržišču. Je pa res, da je najbrž moje znanje dokaj laično.

[Anouk]

no.... si šla tudi ti v (drugo) skrajnost... Pri bratovi punci doma imajo demeter kmetijo in 100% da ne uporabljajo nobenih takšnih "živalskih preparatov". Ne smejo uporabljati nobenih gnojil (razen hlevskega gnoja), škropijo tudi ne...razen mogoče s kakšnimi domačimi škropivi, katera pa pa so rastlinska - npr. neke fore iz kopriv itd).

Ja, hotela sem pač poudarit, kako so zavajajoče napisali (kakšna so razlike v smernicah, priporočila in prakse posameznih sistemov), se pa seveda znotraj kmetijskega gospodarstva lahko poslužuješ različnih ukrepov (npr. tudi, če si v eko, ni nujno, da uporabljaš kakršnakoli 'umetne' pripravke - ali da sploh imaš živali na kmetiji, medtem ko je uporaba nekaterih pripravkov v biodinamični obvezna, če hočeš sploh pridobiti certifikat (kateri točno pa to so, pa zdajle ne morem preverit, ker nimam bukev sabo). Pač meni je (bila) stvar zanimiva, ampak ene stvari so pa čisto preveč larifari zame in dobim asociacijo na obrede kakih domorodcev izpred xy let ali kake novodobne sekte (pa s tem ne mislim, da je zdaj 'hardcore' 'objektivna' znanost edino merilo, po katerem bi se morali ravnati).

[Plain Jane]

Samo s črnimi olivami.
http://www.arla.com/...apetina/snack/#

[Fluffy The Stud Eater]

To kupiš v Leclercu? Se spomnim, da sem pred časom kupila nekaj podobnega, pa mi je
tudi bilo ful dobro, a precej nasitno.

[Plain Jane]

V Mercatorju. Ja, je nasitno, jaz mam za ene 2x. Meni je tok dobro, res noro. Jaz potem kruh pomakam v to olje.
Pa priročna embalaža (no, če ne poješ vsega naenkrat verjetno ne ravno), da si vzameš namesto malice v službi ali kaj podobnega.

[Sarah]

Njama, kje to najdem? V hladilniku?

[Fluffy The Stud Eater]

Ja, v hladilniku.

Eh, tega v našem Mercatorju nimajo, smo na kmetih.

[Plain Jane]

Ja! V našem je to zraven sirov in sirnih zadev, ki so pač v hladilniku (pakiran Jošt, mocarela, kajmak, ...).

[Sarah]

Aha, tam ko je tudi zraven tisti zdravi kotiček z namazi, sojini jogurti? Vsaj v našem je tako. Hvala!
Kje pa kupiš hobotnico v solati, na istem mestu?

[Plain Jane]

Ne, mi mamo za te namaze spet drug oddelek. Oz. itak so te hladilniki čez celo trgovino, potem se pa znajdi. Ta feta je čisto na koncu (gledano iz vhoda). Hobotnico v solati maš pa al na delikatesi, kjer ti jo trgovka da v tisti lonček, al pa že pakirano, zopet v hladilniku. Pri nas je tu na nekem morskem oddelku, zraven bakalarja in repkov v kozarčku.

[Sarah]

Uh, okej. Bom že našla.

[Špela]

to je men tut full dobro. obe verziji.

[Fluffy The Stud Eater]

Meni je pa zelo dober orientalski kuskus, zadnjič sem ga kupila. Pakiran je v dve vrečki.
Je že z začimbami. Nahaja se v oddelku z mehiško in kitajsko hrano. Ne najdem pa slike,
ker sem ga zadnjič prvič kupila in se ne spomnim več, od katere firme je.

[Plain Jane]

Nadejam se, da mi bo nekdo prinesel dve glavi, ker se mi je ful lušta.