1076 replies to this topic

[Neytiri]

Hvala, sem videla potem, da je res tako, ja .

[_Mayckica_]

Tudi jaz sem se pred leti prijavila v Kamniku še preden sem spremenila uraden naslov.

A ve imate v življenjepisu sliko ali ne, moževa teta ki dela v kadrovski mi je rekla da ne rabim dajat meni se pa zdi da vseeno delodajalce zanima približno kako izgledaš (so le taki časi)?

[Špela]

Nimam slike. 

[Kami]

jaz tudi ne

 

Sem že parkrat zagovarjala pred kolegi (ki so mnenja, da je to potrebno priložit), da ko se bom prijavljala na delovno mesto manekenke ali fotomodela, jo bom z veslejem priložila. Odkler se pa prijavljam na delovna mesta, kjer izgled ni v prvem planu, pa ne čutim potrebe.

[Buggy]

Mene pri kandidatih za katere jaz pregledujem zivljenjepise prej odbija, kot pritegne. Te sfotosopane barbike mi pac ne dajejo vtisa resnih in natancnih oseb, ki se ukvarjajo se s cim drugim kot same s sabo, tako da skusam slike ignorirat tudi kadar so.

[Kami]

Ko algoritmi določijo, ali ste primerni za neko delovno mesto

 

Inteligentni sistemi za zaposlovanje se zanašajo na digitalne intervjuje. Gre za uporabo kamer, ki zajamejo pogovore za službo in nato z algoritmi pregledajo tudi izraze obrazov kandidatov in njihovo telesno govorico. Pregledajo tudi profile na družbenih omrežjih in pripravijo digitalne izkaznice kandidatov.

 

 

Iskanje službe v času umetne inteligence se spreminja. V nekaterih najvidnejših ameriških podjetjih algoritmi postajajo vratarji, ki ljudem na široko odpirajo ali zapirajo vrata do sanjskih služb. Ti algoritmi so že začeli spreminjati zaposlitvene procese in vplivajo na to, kako podjetja ocenjujejo svojo delovno silo in kako iskalci zaposlitve izkazujejo svojo vrednost za morebitnega delodajalca.

Inteligentni sistemi za zaposlovanje novih ljudi se zanašajo na digitalne intervjuje. Gre za uporabo kamer, ki zajamejo pogovore za službo in nato z algoritmi pregledajo izraze obrazov kandidatov in njihovo telesno govorico. Sistem ne spremlja zgolj tega, kaj kandidati povedo, temveč tudi, kako in kako izbirajo besede. Ne le to, pod drobnogled vzame profile na družbenih omrežjih in pripravi digitalne izkaznice kandidatov, vključno z njihovimi kompetencami, pripravljenostjo za učenje, vestnostjo, odgovornostjo in osebno stabilnostjo, pri čemer ta določa, kako dobro se bodo spopadali z razdražljivimi strankami in sodelavci. Med digitalnim intervjujem sistem zazna najmanjše podrobnosti v odzivih kandidatov, denimo stik z očmi ali navdušenje nad opisom delovnega mesta, in zbira podatke. Algoritmi analizirajo vse te podatke in življenjepise, ki so jih kandidati pripravili. Nato za vsakega posameznika samodejno izračunajo oceno “zaposljivosti.” Na podlagi teh ocen algoritmi razvrstijo kandidate. Podjetja te razvrstitve uporabijo pri odločanju, koga najeti in koga ne, pri čemer se večinoma osredotočajo na tiste, ki jim je računalniški sistem pripisal najboljšo oceno. To pomeni, da inteligentni sistemi opravijo presejalne teste, so prvo sito, skozi katero se morajo kandidati prebiti.

Zaposlitveni procesi so zato hitrejši in obenem povsem drugačni od pogovorov, ki smo jih bili vajeni doslej. Sistemi, kot je HireVue, so v panogah, kot sta gostinstvo in finance, postali tako razširjeni, da ameriški zavodi za zaposlovanje organizirajo usposabljanja, kako naj se ljudje vedejo, da bodo digitalne intervjuje opravili čim bolje in dobili visoko oceno zaposljivosti. Program HireVue danes uporablja več kot sto delodajalcev, med drugim tudi hotelska veriga Hilton in družba Unilever. Program je analiziral podatke več milijonov zaposlitvenih intervjujev. Hotelski velikan Hilton je program HireVue uporabil za pregled tisočih prijav za delovna mesta na področjih rezervacij, upravljanja prihodkov in klicnih centrov. Digitalni intervjuji so povprečni zaposlitveni proces v Hiltonu skrajšali s šest tednov na pet dni. V konglomeratu Unilever naj bi zaradi uporabe algoritmov pri zaposlovanju vsako leto porabili kar sto tisoč ur manj časa za pogovore z iskalci zaposlitve. Algoritmi so povečali učinkovitost kadrovske službe z nadomeščanjem kadrovnikov s sistemom umetne inteligence. Algoritmi so podjetju privarčevali približno milijon dolarjev, ker je potrebnih manj virov za podporo ljudem, ki niso ocenjeni kot dobro zaposljivi delavci.

Resda inteligentni sistemi pohitrijo zaposlitvene procese, a obenem ustvarjajo ogromno pasti. Kritike uvedbe umetne inteligence v zaposlitvene procese trdijo, da gre za mešanico neutemeljenih in nepoštenih praks, ki niso podkrepljene z znanostjo. V čem je težava? Težko je predvideti z izrazov obraza, kateri iskalci zaposlitve bodo uspešni delavci. Še huje, kritike skrbi, da algoritmi za učenje uporabljajo omejene podatke, zaradi česar bi posamezniki iz določenih skupin ljudi lahko dobili višje ocene zaposljivosti. Tovrstne avtomatične vedenjske analize zaposlitvenih pogovorov lahko namreč vodijo v nepošteno diskriminacijo ljudi, ki v ZDA ne govorijo angleščine kot domačega jezika, kandidatov, ki so izredno nervozni, invalidov in drugih, ki kakorkoli odstopajo od pričakovanega vzorca. Težava postane še večja, če inteligentni sistem prevzame ključno vlogo pri odločanju o karieri posameznika. Ali sistem sploh ve, kaj išče: Kako je videti, kako govori in se vede “idealni” iskalec zaposlitve? Je belec? Nekdo, ki se pogosto nasmehne? Ali je tak “ideal” sploh možno opisati in enostavno izračunati? Ljudje, katerih karierne priložnosti so v algoritmičnih rokah teh sistemov, imajo malo možnosti, da bi izvedeli, kako ti algoritmi delujejo in kako se odločajo. Ali lahko današnji algoritmi resnično dojamejo, kaj gledajo, in razumejo univerzalne izraze čustev na človeških obrazih? Uporabe novih tehnologij pri iskanju zaposlenih ne smemo jemati zlahka.

Na drugi strani kadrovniki, navdušeni nad umetno inteligenco, primerjajo sposobnost algoritmov, ki da poenostavijo zaposlitvene procese, z algoritmi, ki zdravnikom pomagajo pri diagnozi pacientov. Algoritmi, če so zgrajeni premišljeno, lahko sprejemajo pravičnejše in manj pristranske odločitve o tem, ali naj kandidat napreduje v naslednjo fazo pogovorov o zaposlitvi. Programi za prepoznavanje obraza so morda bolj objektivni kot človeški kadrovniki. Danes so kandidati na zaposlitvenih intervjujih lahko neuspešni zaradi stvari, kot so videz, izbira obutve in neposrečen kroj srajce. Algoritmi lahko večino takih pristranskosti odpravijo na načine, ki prej niso bili mogoči. Nove možnosti avtomatskega zaposlovanja v podjetjih delodajalcem prihranijo sredstva, ki bi jih sicer porabili za nepotrebne osebne razgovore, in jim omogočijo, da hitro obvestijo kandidate, ki za delovno mesto niso primerni. Še več, z avtomatskimi orodji podjetja lahko v enakem času obravnavajo več iskalcev zaposlitve kot z uporabo klasičnih pristopov: vsak, ki ima telefonsko številko in internetno povezavo, se lahko prijavi na razpisano delovno mesto in opravi digitalni intervju.

Orodja umetne inteligence prinašajo nove izzive in priložnosti v procese zaposlovanja. Uporaba teh orodij mora v prvi vrsti spodbujati starostno, etično in spolno raznoliko delovno silo ter vsem kandidatom dati poštene zaposlitvene priložnosti.

[Špela]

Jaz niti datuma rojstva in državljanstva nimam vpisanega, ker mi je to za DM, na katera se prijavljam, nepomembno. Če se pa njim zdi pa tudi prav, me pa naj ne povohajo.

[_Mayckica_]

Hvala za nasvet, bom pustila brez slike

[Marmelada]

Jaz tudi nimam slike, nikoli je nisem imela, ker se mi to res ne zdi potrebno.

[Hevea]

Jaz sem jo samo v eno verzijo dala po nasvetu kolegice in takrat dobila službo sicer se je prej tudi meni zdelo neumno.

[Anouk]

Pri nas je s sliko menda standard, pa se LinkedIn profil polinkan po moznosti.

[Kami]

Odločila sem se, da se prijavim na delovno mesto kadrovika, kjer ni zahtevana pravna izobrazba.

 

Imam končano kadrovsko smer, nimam pa pretiranih izkušenj s tem. Kako lahko na kratko in jedrnato napišem, da sem že kar nekajkrat oddala razpise za pomoč in sama iskala primernega študenta za pomoč meni/direktorici v pisarni, opravila razgovore, ga uvajala, predajala naloge in "nadzorovala"

[_Planet_]

^^
Kar tako, kot si napisala na forum, ti pa ne zveni v redu? Namesto “nadzorovala” morda raje napišeš, da si bila mentorica.

[_Mayckica_]

Jaz bi to nekako tako zapakirala...

V okviru dela sem pogosto na trgu poiskala delovno pomoč, opravila razgovore ter končni izbor kandidata kot tudi skrbela za njihovo uvajanje v proces dela in kasnejše mentorstvo.

[Kami]

Hvala za idejo! Mi je vsec zapis, ga bom uporabila za drugic

 

jaz sem napisala:

 

občasno pripravljanje razpisov za izbiro sodelavcev preko študentskega servisa za pomoč v pisarni ob povečanem obsegu dela, priprava kriterijev za njihovo izbiro, vodenje razgovorov s kandidati in njihova izbira, organiziranje uvajanja, posredovanje delovnih nalog in spremljala uresničitev le-teh

[Marmelada]

Kaj bi odgovorili, če bi vas na razgovoru vprašali, kakšni so vaši osebni cilji?
Pa kaj pričakujete od šefa in kaj vam je pomembno v službi?
Me zanimajo mnenja.

[Kami]

Za osebne cilje bo kakšna druga bolje odgovorila.

 

Kaj pričakujem od šefa: korektno sodelovanje, jasna navodila kaj so moje naloge in redni feedback kako delo opravljam, kaj in kako lahko še izboljšam.

 

Pomembno v službi:  predvsem dobri in spoštljivi odnosi med zaposlenimi

[Barbarina]

Za osebne cilje je nekako enako kot vprašanje, kje se vidiš. Mislim, da je enkrat Špela ful dobro odgovorila, v smislu, da nima vodstvenih ambicij, da pa želi svoje področje dobro spoznati ali nekaj takega.

[Ancka Pomarancka]

Lahko jih presenetiš z vprašanjem, kaj oni pričakujejo od tebe v prvih 3m

[Kami]

Lahko jih presenetiš z vprašanjem, kaj oni pričakujejo od tebe v prvih 3m

lepa!!!! Ta bo pa še kako aktualna, če me kam povabijo