Posted 06 January 2022 - 02:04 PM
Ja Barbarina,tega nisem hotla napisat,ker je za veliko zensk obcutljiva tema tudi zaradi vsakodnevnih skrbi in izcrpanosti, ampak ja,dejansko bi jih lahko vec opozarjalo tudi na to, se mi zdi,da smo res veliko tudi same krive. Ravno naletela sem na en zapis: Draga mami poskrbi zase. Kako to zgleda? To mi vsi govorijo… pa ne znam, ne vem.. ko si ravno pripravljam zajtrk, otroček joka, ga primem v naročje, ko ravno zaspi, zaspim tudi jaz.
Minejo ure, jaz sem še vedno neumita, v pižami, v želodcu mi kruli, na trenutke mi je slabo od padca cukra.
Otrok se zbudi, se želi dojiti, jaz pa dojke čisto ohlapne, saj je ura 11.00 in nisem še niti jedla niti pila. Jočem, ker sem sla mama in ker ne poskrbim dobro za svojega otroka. Niti zase.
Kako naj bi, saj tega nikoli nisem videla. Mami je vedno delala. Garala. Ali v službi, ali doma. Za vse je bila sama. Vse je imela ona čez, finance, gospodinjstvo, otroke, govorilne, oblačila, skoraj da tudi menjava plina v kuhinji.
Zakaj pride do tega, se sama sprašujem. Zakaj se pretvarjamo, da vse zmoremo? Dokler ne pademo, kot vprežni konj, ki so mu preveč naložili.
Poznate pojem “izgorelost”? No? Jaz sem ga odkrila 2019, ko sem kolapsirala. Vsega se je nabralo preveč, v 30letih se je nabralo ogromno enih negativnih čustev, ogromno enega pritiska - ker JAZ TO MORAM nujno naredit. Zdej. Takoj.
Tako so me vzgajali. Da je lenoba vseg grdob grdoba. Da po službi nisem niti kavča vidla, ker me bo nekdo opozoril- “a spet ležiš?”
In to potem vlečemo skozi življenje naprej. Prenašamo naprej na naše otroke.
Nekaj časa nazaj sem se pogovarjala s prijateljico, ki je za vse sama.
Pa ne le z eno, več takih poznam.
Ampak veste kaj! Same smo si krive, da pride to takega stanje. Ah, daj, saj bom jaz (ker je hitreje).
Ah, daj, saj bom jaz (ker mož ne zna- niti ni imel možnosti se naučit).
Ah, daj, saj bom jaz (ker boš ti itak pozabil it iskat)
Moja šola skozi 10 let zakona je pokazala, da moram SAMA spustit kontrolo. Ko jo, si lahko resnično pomagam. Da je ok, če mož kuha namesto moje 1 ure, 2 uri. Da je ok, če potem iščem ribežn 1 uro, ker ga ni dal na “moje” mesto, ampak na svoje. Da je ok, da majo otroci vsak drugačno nogavico, ker on ne najde enakega para.
Mir pride, ko spustim kontrolo.
Vprašajmo za pomoč. Nismo šibke, če to naredimo. Gremo po-MOČ.
🌸 z ljubeznijo Tadeja
Pravopisno je grozen in nje organsko ne prenasam ampak ima pa prav.
Ravno zadnjic sem spet naletela na neko ocitanje mamicam,ki se jim nabirajo cunje,prah, nered...pa se meni redko ampak me pa moti obsojanje.
Frida,pa res nekam zacudena izgleda 😁
