
Črna kronika
#861
Posted 17 May 2011 - 07:08 PM
#862
Posted 17 May 2011 - 09:49 PM



A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
#863
Posted 17 May 2011 - 10:29 PM

"Life is like a box of chocolates. You never know what you're gonna get."
#864
Posted 17 May 2011 - 11:02 PM


#865
Posted 18 May 2011 - 07:48 AM
Zraven pa kup radovednih gobcev (most).
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#866
Posted 18 May 2011 - 09:25 AM

#867
Posted 18 May 2011 - 09:54 AM
Fant ve marsikaj povedat o tem, kako se ljudje radi pasejo na nesrečah, pomaga pa ne
NIHČE. Enkrat se je zgodilo, da je ob cesti padel en starejši kolesar in se fejst poškodoval, prav mlaka krvi
je bila pod glavo ... okoli že zbrana gruča ljudi, fant pa se čist slučajno pripeljal mimo ... Je komu padlo na
pamet, da bi poklical reševalce, kogarkoli? NE! Zgolj stali so tam, z bikastimi izrazi zijali ponesrečenca, eni
so se celo smejali. Ljudje so take golazni, da je to nepredstavljivo.
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#868
Posted 18 May 2011 - 11:16 AM
#869
Posted 18 May 2011 - 03:09 PM

Pablo Picasso
#870
Posted 18 May 2011 - 03:31 PM
Drugo so takšni primeri kot je npr. ta, ki ga je navedla Coco*. V takšnih je že lepo, da pomagaš, vendar se ti lahko zgodi, tako kot se je eni moji sorodnici, ki je pomagala starejši gospe, ki se je prevrnila s kolesom na katerem je imela obešeno 1001 vrečko. Potem ko ji je pomagala vstati in pobrati raztresene stvari jo je ta ista gospa obtožila, da jo je okradla. Dobrota je sirota, pravijo in včasih to še kako drži.
#871
Posted 18 May 2011 - 04:15 PM
#872
Posted 18 May 2011 - 04:27 PM
Fant ve marsikaj povedat o tem, kako se ljudje radi pasejo na nesrečah, pomaga pa ne
NIHČE. Enkrat se je zgodilo, da je ob cesti padel en starejši kolesar in se fejst poškodoval, prav mlaka krvi
je bila pod glavo ... okoli že zbrana gruča ljudi, fant pa se čist slučajno pripeljal mimo ... Je komu padlo na
pamet, da bi poklical reševalce, kogarkoli? NE! Zgolj stali so tam, z bikastimi izrazi zijali ponesrečenca, eni
so se celo smejali. Ljudje so take golazni, da je to nepredstavljivo.
Tako je bilo pri meni takrat, ko sem si glavo razbila, je baje en možakar iz avta (pa je zelo prometna cesta) stopil in poklical reševalce, vsi ostali so samo gledali (pa na avtobusni postaji je to bilo).
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#873
Posted 18 May 2011 - 04:40 PM
Velikokrat je tako, da v takih situacijah nihče ne pokliče pomoči, ker vsi mislijo, da saj bo že/je že kdo drug poklical.
"Life is like a box of chocolates. You never know what you're gonna get."
#874
Posted 18 May 2011 - 04:50 PM
Sicer pa lahko zdaj me tukaj modrujemo kako bi bilo, če bi bilo, ampak dokler se dejansko sam ne znajdeš v situaciji, ko moraš nekomu pomagat, ne veš kako bi reagiral. Upam, da nobena izmed nas ne bo rabla tega tudi v živo izkusit.
#875
Posted 18 May 2011 - 05:28 PM
#876
Posted 18 May 2011 - 07:31 PM
Ura je bila 6 zjutraj, mi smo stali na avtobusni postaji, ene 5 nas je bilo. Pripelje tip, brez luči, kolegica se še zadere za njim "Lučke, lučke!" (pa ne, da bi jo laho slišal, hehe), v tistem pa tip zapelje desno v robnik, ga odbije v drevo, dve salte in pristane na strehi. Mi smo v isti seundi klical rešilce, blizu avtu pa nismo hodili. Ker je bilo novo leto, so bili itak pripravljeni in so bili rešilci in policija tam v eni minuti. Ampak itak, kaj pa naj jaz, grem tja, po možnosti še vidim nekoga z razklano glavo in imam more do konca življenja? Bojo zanj poskrbeli tisti, ki so za to usposobljeni, zato smo jih pa klical.
After all this time?
Always.
#877
Posted 18 May 2011 - 08:10 PM
#878
Posted 18 May 2011 - 08:20 PM
After all this time?
Always.
#879
Posted 18 May 2011 - 08:31 PM
#880
Posted 18 May 2011 - 10:51 PM


A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users