Na živce mi gre kreganje in dretje in dramatiziranje in stresanje nejevolje vsepovprek. Pa to, da ne znam te slabe energije preprosto odbiti, ker se me pač ne tiče.

Kaj vam gre najbolj na živce?
#8401
Posted 30 April 2014 - 08:01 PM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#8402
Posted 02 May 2014 - 12:25 PM
Meni pa ena znanka, ki skos jamra o službi, v smislu "joj, ta služba, sploh nimam nič časa zase, takoj mi gre dan", "joj, kolk je naporno"... Prvič kot prvič, naj bo vesela da ji je v teh časih, s svojo izobrazbo uspelo tako na hitro dobit službo, veliko vrstnikov jo namreč intenzivno išče že kakšno leto. In drugič kot drugič, njen delavnik je od 7ih zjutraj do treh popoldne, kar je pravi luksuz! In ko pride domov, lahko da službo popolnoma na off! Nasploh mi gre na živce, da določeni ljudje ne skapirajo, da je delavnik do treh danes že prava redkost in so lahko res srečni, če lahko gredo ob tej uri domov in se lahko popolnoma posvetijo drugim stvarem.
#8403
Posted 03 May 2014 - 06:25 PM
-Reklama za Eurojackpot, sploh "moška verzija".
-Objave na FB: končno petek, spet ponedeljek,spet na šiht, ...
#8404
Posted 20 May 2014 - 07:31 AM
To, da nekateri zastavljajo vprašanja in potem ne poslušajo odgovora oziroma sredi odgovarjanja skočijo v besedo z novim vprašanjem. Wtf, če te zanima poslušaj odgovor, če te ne zanima ne sprašuj! Ne bi rekla, če bi dolgotvezila z odgovorom, sploh ne! Npr. prej me je stranka vprašala, kje imamo kakšno trgovino in ko sem ravno začela z odgovorom "vam najbližja je...." me v tem trenutku, še preden povem kje je trgovina, prekine z novim vprašanjem. Ko sem končno po njegovih prekinitvah uspela povedati kar ga je zanimalo, sem predlagala, da mu dam eno telefonsko, da mu olajšam delo (da preveri zalogo) in on mi zopet skoči v besedo ter zamomlja nekaj v smislu "vredu, grem jaz v **** trgovino vprašat" in prekine. S tem, da v tisti trgovini, ki jo je on omenil, ni naših izdelkov, tako da če bi me poklical ali pa ne, bi ravnal po svoje, res ne vem, zakaj potem sploh kaj sprašuje.
Nasploh me moti odsotnost ljudi med pogovorom. Imam eno frendico, pri kateri imam med pogovorom z njo občutek, kot da je v nekem čist tretjem svetu in me sploh ne posluša, gleda zasanjano nekam preko mene in občasno totalno odsotno zamomlja "aha". A ona je tista, ki da pobudo, da pojdimo na "čvek". Ne štekam.
#8405
Posted 20 May 2014 - 08:41 AM
Joj, tudi meni gre to izjemno na živce! Pa poznam kar precej teh ljudi. Ni mi še uspelo ugotoviti, zakaj potem sploh sprašujejo... Iz vljudnosti, ker morajo nekaj reči? Iz radovednosti, pa jih potem ne zanima več, ko odgovor ni po njihovem pričakovanju? Ali so samo hiperaktivni?
Fantova mama je takšna... pa opažam, da samo do mene. Nekaj vpraša, potem pa, še preden odgovorim, vskoči v besedo in začne govoriti nekaj tretjega. To dela non-stop. Če ne odgovorim, pa seveda čaka, da začnem z odgovorom, preden me prekine. Pa čisto steklene oči dobi, ko me "posluša" in gleda nekam prek mene ter se sladkobno smehlja... Prav creepy je!
Bivša šefica pa isto... do vseh, ki se ji niso zdeli dovolj pomembni. Je nekaj vprašala, ti hočeš odgovoriti, pa skoči v besedo in vpraša nekaj novega ali pa kar nekaj svojega začne. Zanjo sem pa skoraj prepričana, da je spraševala iz vljudnosti in jo v bistvu odgovor sploh ni zanimal.
Jaz sem pa npr. čisto nasprotje. Če nekaj vprašam, poslušam odgovor do konca in ne prekinjam, pa čeprav je meni to velikokrat v minus, saj se potem odgovor zna zavleči v nedogled (pri nekaterih).
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#8406
Posted 20 May 2014 - 09:09 AM
Jaz včasih to počnem. Poslušam čeprav ne poslušam. Ampak to v malo drugačnih situacijah, pri ljudeh ki imajo radi enostranske debate -v smislu da ne vprašajo nič govorijo pa sami non stop in samo o sebi. Če sem že primorana poslušat njihov samogovor se samo delam da poslušam v bistvu pa razmišljam kaj bom skuhala za kosilo...
Ne počnem pa tega s prijatelji ali ljudmi, ki ti pustijo da tudi ti kaj poveš.
Na živce mi gre kako moj pušča cunje čist povsod. Danes sem mu jih vrgla za pralni stroj in me boli. Njegove cunje so na sušilcu, na polički nad sekretom mi pušča štumfe, v pisarni pa vso tedensko že nošeno garderobo..po policah, na zicu...Danes sem pobasala vse skupaj in vrgla v en kot. Poln k mam tega njegovega nastiljanja. In pol ma še neke glupo da je pisarna "njegova" soba in da je lahko notri kakor hoče. Yeah right, komi čakam gledat tv oje gate na polici kjer bi mogle bit knjige.
#8407
Posted 20 May 2014 - 11:26 AM
Jaz mam včasih problem, kam gledat. eni ljudje ne marajo, da jih gledaš v oči, drugi hočejo, da jih gledaš ves čas v oči... Nisem pa taka, da bi stalno gledala nekam mimo. Včasih, ko imam depresivno obdobje, znam biti tud tak "apatična" in odgovarjat samo za aha in mhm... I know, I'm limited edition
Mi gre pa na živce, ko ljudje govorijo o eni in isti temi vedno znova. Pa vse tiste mamice, ki se, odkar so rodile, ne znajo pogovarjat o ničemer drugem, kot o svojih otrocih. Ok, razumem da so navdušene in čisto zaljubljene v svojega otročka...
@Fiona: js svojga fanta po 2 letih še nisem odvadila, da bi cote lepo obesil, jih pa vsaj odloži na kavč al pa na postlo. Kar je pa umazanega, pa da v koš za perilo.
#8408
Posted 20 May 2014 - 11:39 AM
Ja saj svinjske že da prat, samo vse ostalo pa pušča povsod. Pižamo, nočne gate, službeno garderobo, dnevno domačo garderobo...Ma saj zdaj splho ne trznem več samo vržem na en kup in ko jamra da je zmečkano ga samo grdo pogledam.
#8409
Posted 20 May 2014 - 08:23 PM
Živcira me beseda "prijatle".
"Midve sva ful prijatle."
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#8410
Posted 23 May 2014 - 11:20 PM
Nasploh me moti odsotnost ljudi med pogovorom. Imam eno frendico, pri kateri imam med pogovorom z njo občutek, kot da je v nekem čist tretjem svetu in me sploh ne posluša, gleda zasanjano nekam preko mene in občasno totalno odsotno zamomlja "aha". A ona je tista, ki da pobudo, da pojdimo na "čvek". Ne štekam.
Jaz to delam. Ne od nekdaj, ampak zadnje čase, načeloma sem vedno dobro poslušala. Zdaj pa prav ne poslušam nikogar, sploh me ne zanima, sem se pa totalno zverzirala v 'aha'-jih, 'daj nehaj', 'res' in podobnih frazah.
#8411
Posted 24 May 2014 - 12:39 AM
^^ Jaz sem tudi včasih taka. oz. pri eni kolegici večino časa...pač mi govori o stvareh, ki me totalno ne zanimajo, dostikrat sem ji to tudi dala vedet pa je kar zignorirala in mi še naprej govori o temah, ki me totalno ne zanimajo...recimo o kakšnih predmetih iz njenega faksa o katerih se mi ne sanja in se mi noče sanjat, o družbi o kateri je sploh ne poznam, potem se enostavno delam da poslušam in ahajam zraven.
Pa tudi pri drugih sem začela opažat, če mi kaj preveč na dolgo začnejo razlagat ali pa pač samo meni totalno nezanimive teme se naredim, da poslušam...včasih cel pogovor odteče tako...na koncu se mi pa niti ne sanja ne o čem je oseba sploh govorila...pač razmišljam svoje stvari vmes.
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#8412
Posted 24 May 2014 - 07:08 AM
Jaz sem tudi zasanjana, ampak se pa vedno trudim poslušat. Gre pa tudi meni na živce, ko mi prijateljica govori neke stvari o svoji službi, ki jih ne poznam/me ne zanimajo.
Res gre v detajle in me vedno dolgočasi. Ma sama si je kriva, da je ne poslušam.
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#8413
Posted 24 May 2014 - 11:12 AM
To še skoraj razumem, vendar meni se včasih zgodi, da me ta frendica povabi na pijačo, potem pa sploh ne ve kaj bi sama s sabo, jaz se trudim načenjat "njene" teme, da bi bil pogovor ja zanimiv in OBOJESTRANSKI, ona pa je več ali manj tiho in zasanjana. Ne štekam sploh. Tudi do drugih je takšna. Včasih se vprašam, zakaj sploh še grem na pijačo z njo.
#8414
Posted 24 May 2014 - 02:14 PM
To še skoraj razumem, vendar meni se včasih zgodi, da me ta frendica povabi na pijačo, potem pa sploh ne ve kaj bi sama s sabo, jaz se trudim načenjat "njene" teme, da bi bil pogovor ja zanimiv in OBOJESTRANSKI, ona pa je več ali manj tiho in zasanjana. Ne štekam sploh. Tudi do drugih je takšna. Včasih se vprašam, zakaj sploh še grem na pijačo z njo.
mogoče ima kake težave,depresijo...?
#8415
Posted 07 June 2014 - 07:58 AM
Izjemno mi gre na živce predrznost nekaterih ljudi.
Ena znanka, s katero niti nisva pogosto v stiku, je izvedela, da grem na potovanje in je bila toliko predrzna, da mi je po FB poslala cel seznam MU, kozmetike in parfumov, katere naj bi ji jaz prinesla!
Pa nič vljudno ni vprašala, če bi jaz sploh imela čas in željo in če se te stvari sploh dobijo tam, kamor jaz grem. Kar naštela je, zraven poslala linke, pri nekaterih stvareh mi je celo zabičala, da mora biti točno tak vonj/odtenek. Vsaj 10 stvari je na seznamu.
Dobesedno sem dobila samo: "Ej, daj mi prinesi te stvari: [seznam], pa mi povej ko se vrneš, da jih pridem iskat ali pa mi jih pripelješ. Hvala!"
Sem ji sicer svoje nazaj napisala, ampak vseeno! Predrznost brez meja, no!
Na sploh mi takšni in drugačni predrzneži, ki vidijo samo svoje potrebe in dobičke, gredo na živce in jih ne prenesem.
Vidim, da je čas, da jim kar direktno povem, kar jim gre (do sedaj nisem), pa bodo mogoče malo bolj pazljivi, ko bodo kaj zahtevali od mene.
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#8416
Posted 07 June 2014 - 08:24 AM
Katastrofa. Kako so eni ljudje brez vsakršnega občutka.
#8417
Posted 07 June 2014 - 01:43 PM
#8418
Posted 13 June 2014 - 10:00 AM

After all this time?
Always.
#8419
Posted 13 June 2014 - 10:48 AM
Meni gre pa na živce na instragramu, ko da folk recimo hashtag london, in potem en kup jošk in selfijev, ker so pač bili posneti v Londonu. Oh come on.
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#8420
Posted 13 June 2014 - 12:22 PM
Na živce mi grejo ljudje, ki vse gledajo skozi keš (in so NON STOP na špar programu). In non stop o kešu nabijajo. OK we get it, maš keš.
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users