2878 replies to this topic

[ananas]

Pa a mislite da bojo dejansko bojkotiral restavracije? Lakota je lakota.

[Fluffy The Stud Eater]

Bojkotirali bodo tisti, kateri so že itak na knap z denarjem in v bistvu ne bodo hodli zaradi tega, ne pa zaradi bojkota samega. Pa tudi mislim, da tisti, ki so bolj na knap, že prej niso hodili v dražje restavracije, kjer so zdaj boni zelo dragi. Mene to ne bo odvrnilo, jaz bom še naprej hodila v te meni ljube restavracije (DaBuda, Penas, Cantina, Emporio ... drugam itak ne hodim).

[Kalypso]

Po moje ne bo bojkota. Če sodim po svojih znancih, ki študirajo in po sošolcih, je večina študentov ali prelenih da bi si sami kaj doma naredili ali pa sploh ne zna kuhati.

[jemina]

Jz dejansko ne bom več tolj jedla na bone, ker tole je pa čiz predrago. Nekje se že skor bolj splača it jest brez bonov. Ugodnosti pa take. Najbolj, da boči študentje jemo vato pa vodo

[ananas]

Js že tko al tko ne jem na bone tok, ker sem ena izmed srečnic, jem lepo doma pri mamici Na kosila hodim recimo da 1x na teden, ko imam tko vaje, da ne bi zdržala dneva. Zdej si bom kakšnega kupila za tvojih 5 minut, ker dobiš ugodno sendviče in še kaj. Dražje bone pa si dejansko kupim za kakšno posebno priložnost, kot npr. zdej k bomo šli s prijatelji na kosilo, kot kosilo po novem letu (druženje pa to) Pač smo škrti.
Sama sm tudi precej nagnjena k šparanju in tok ne zapravljam za nekaj eksotičnega- pomembno mi je da se najem.
Kljub temu, da ne hodim tok na bone jest, sm pa kr šokirana nad cenami. Eni študentje nimajo kuhinje v stanovanju/sobi in ne bi mogl ne vem kaj kuhat. Tudi leni smo- roko na srce- res je. Če bi si js mogla sama kuhat- kaj bi jedla- pašto z omako iz konzerve, knor juhice in ostalo na hitro pripravljeno hrano. Potem pa bi jamrali nad našo slabo prehrano...
Sošolka mi je danes rekla, da jo bojo po ta novih cenah boni prišli po 20 evrov več, kot ponavadi- zdej ne vem kok je pretiravala- bila pa je resno zgrožena!

Kalypso ma prav- ne glede na vse, smo lahk srečni, ker imamo bone. Dejansko bi te več prišlo, če bi jedel po rednih cenah. Imam sošolko na erasmus izmenjavi v nemčiji, pa kar precej jamra glede tega.

Sem proti podražitvam- ddddd. Vsak bi rad čimbolj skos prišel in se obenem dobro najedel.

[Limona]

Ja, tistim, ki npr. 5 dni na teden jejo na bone, se jim bo to ful poznalo. Saj če greš enkrat na teden nekaj pojest na bon, res ta podražitev ni tako usodna, samo kdor se pa v glavnem mora prehranjevati na bone (če npr. nima možnosti kuhanja v študencu), bo pa kr občutil posledice podražitve.

[Fluffy The Stud Eater]

Sama sm tudi precej nagnjena k šparanju in tok ne zapravljam za nekaj eksotičnega- pomembno mi

Jaz tudi ne živim razsipniško, ampak pri hrani pa ne šparam in mi je pomembno tudi, da se kvalitetno najem. Sicer hodim v povprečju 1x na teden na bon jest, več ne. Zdaj bom pa še manj, pa ne zaradi podražitve, ampak zaradi drugih razlogov.

[Ilmatar]

[DiLeMa]

Ja, tisti ki jejo vsak dan na bone (recimo 20x na mesec), bodo dali sedaj po podražitvi ene 20€ na mesec več za bone. Ker zihr se je v povprečju vsak bon podražal za nekje 1€, kakšen več, kakšen manj.
Jaz jem na bon ene 3x na teden, pa še to večinoma v eni in isti restavraciji, kjer je bil bon prej okrog 1.50€, zdej pa bo 2€. Torej mene tole ne bo glih udarilo po žepu, hvala bogu ...

Sočustvujem z Ljubljančani, ki jejo vsak dan na bon in si ob enem radi privoščijo malo dražje sestavracije (recimo že prej omenjena Cantina). Takega študenta bodo samo kosila za en mesec prišla kakšnih 90€, pa sem še nista všteta niti zajtrk, niti večerja, ker je tudi zjutraj in zvečer treba kaj doma pojest. Če prištejemo še cene najemnim, nam je jasno, da študentsko življenje ni poceni.

[Sinnaia]

Jaz tudi ne živim razsipniško, ampak pri hrani pa ne šparam in mi je pomembno tudi, da se kvalitetno najem. Sicer hodim v povprečju 1x na teden na bon jest, več ne. Zdaj bom pa še manj, pa ne zaradi podražitve, ampak zaradi drugih razlogov.

Sicer izven konteksta študentskih bonov, vendar sama menim, da je hrana tisto, na čemer naj človek ne bi šparal. Se mi zdi, da je kvalitetna hrana ful pomembna. Sploh pa, po vsej logiki bi rekla, da je vsekakor bolj pomembno, kaj daš vase kakor nase.

Ne vem, jz še nisem študentka, sej pravim, jaz govorim to bolj na splošno. Ampak na hrano dam pa res precej, in nisem nikoli šparala na njej.

[*simoncy*]

Pa to ni res... Za študente, ki niso iz Ljubljane, je čedalje bolj krizna situacija.. 200 eur MINIMALNO, gre na mesec za stanovanje + 40 eur za vožnjo do ljubljane iz domov (z vlakom, z busom še več). Ok, dalje- po novem 80-90 eur na mesec za bone. 17 eur stane karta za trole, ki jo ponavadi večina študentov rabi. Potem, ni dovolj samo tistih 80-90 eur za bone, ampk je normalno, da gre študent vsaj 1x na teden po mal večjo zalogo hrane, da ima za zajtrk, kkšno malico ali večerjo.. In gre tko VSAJ 20 eur na teden za hrano, to je mesečno okoli 80 eur.
In če vse to seštejem: 200+40+90+17+80 = 410 eur mesečno[u]; ponavadi študent v povprečju zapravi: za najnujnejše stvari. Da ne govorim o tem, da bi si občasno privoščil iti s prijatelji v kino, na pijačo, ali pa nabaviti kkšne šolske knjige pa te stvari, ali pa nasploh zase stvari: oblačila in vse to... Če se študent financira sam, brez podpore staršev, mu ne kaže dobro.
Jaz imam podporo staršev, če je ne bi imela... ne vem kako bi zneslo.

[ananas]

Se strinjam. Pri hrani tudi jaz načelno ne šparam.
Ampak res mi je pa bedno, če mi podražijo bone za tam, kjer jem samo zato, ker drugam res nimam časa it. Človek se res nategnjeno počuti.

Pa sj ne pomeni da če je ful drag bon, da je hrana kvalitetna. Občutek za kvaliteto hrane pa seveda mam. Na žalost sm bla v nekaterih restavracijah, k majo dražje bone, zares razočarana. Npr.
- Joe Penas: naročila piščančjo tortiljo, dobila sm ogromno solate in točno 4 (!!!) mejčkene koščke piščanca, halooo... za to pa ne bom dajala 4 evre
- Cantina: že večkrat sm bla tam, vsakič razočarana- naročila sm piščančji zrezek v nevem kateri eksotični omaki z nevem kakšnim eksotičnem rižem- dobila navaden riž in zrezek v smetanovi omaki. To lahko jem js tud v Maxiju za veliko ceneje. Naročila ne vem kakšne piščančje jedi, dobila samo solato... ne hvala
- zong hua- v rižu dobila eno nedefinirano smet
in še in še

Od ničesar zgoraj naštetega se nism najedla. Res sm bla razočarana in sem sploh več ne hodim. Glede na ceno bona, je vse zelo zelo švoh.

[Ancka Pomarancka]

VSAJ 20 € na teden za hrano?!?!?!
Ja sašta...midva sva dva, vse sama kupujeva, vse kuhava (zajtrk, kosilo, večerja) in zapraviva 25€ na teden za hrano. Pa nisva lačna!

[DiLeMa]

Ančka, odvisno kako je oseba navejana jest in kakšna živila kupuje. Nekateri pojejo ogromno sadja in zelenjave, pa si tudi radi privoščijo ananas, mango, avokado, kakšne bolj 'posebne' stvari, itd. Jaz vem, da je ogromna razlika, če greš v trgovino po navadno mleko, kruh, špagete, omako, namaz in salamo, ali pa če greš po mango, ananas, polnozrnat bio riž, tofu, svežo rdečo papriko, bio korenje in sojino mleko. V drugem primeru zapraviš znatno več, tako da je pač odvisno od prehranjevalnih navad. Tudi jaz mislim, da se pri hrani ne splača šparat, po drugi strani pa imaš dovolj tudi 10€ na teden, če si skromen.

Pa zavisi, kje kupiješ. Mercator je veliko dražji, kot recimo Lidl.

[Ancka Pomarancka]

Ja no to itak. Zame je Spar najboljši (pa na srečo najbližji) Dejansko šele ko začneš sam kupovat hrano, vidiš kako drago je vse postalo.

[Fluffy The Stud Eater]

Meni se zdijo takšna posploševanja in začudenja, ki izhajajo iz lastnih navad / želja / pogojev, neprimerna.
Vsak kupuje to, kar mu ustreza oz. klko si pač lahko privošči. Mi pri hrani nikoli nismo šparali, tudi sama sem precejšnja gurmanka in imam svoje omiljene zadeve, ki jih kupujem, pa so ene tudi precej drage - ampak tiste pojem z velikim užitkom, pa pomembna mi je kvaliteta samega izdelka. Ker, roko na srce - v povprečju pač velja - dražje je, boljše je. Ne vedno, ampak ponavadi po mojih izkušnjah pa pač je tako. In tudi vsak ima pri sebi pošlihtano, kako bo operiral z denarjem in koliko tega bo namenil hrani. Vsak pa se pokriva s tako odejo, koliko je pač le-ta široka.
Najbrž se bi marsikdo čudil mojim cifram na blagajni ... ker bi izhajal iz sebe. Meni je pa vseeno, če si kdo kupi Kekec pašteto, čeprav je sama nikoli ne bi kupila, še manj pojedla.

[Sinnaia]

Jz že pri sebi vidim...se mi zdi, da se doma največ zapravi prav za "mojo" hrano: pojem namreč ogromno sadja in zelenjave, in morm rečt da marsikatera stvar od tega je daleč od poceni. Pa obožujem dimljenega lososa, pa smo spet pri ne ravno poceni hrani. Pa kšn pršut...Pa razni Maxim Premium jogurti itd... No, pri raznih jogurtih in teh mlečnih stvareh se tudi takoj veliko dnarja zagoni. Ne vem, jz mam enostavno take prehranjevalne navade, da so že v startu dražje. Pa po pravici povedano, raje dobro jem, in predvsem po svojem okusu, kot da bi si na prišparanem denarju kupila eno majico al neki.

[Kinky]

Jaz se strinjam s tabo Fluffy, pa tudi s Sinnaio.

Jaz tudi precej porabim za hrano, ker:

a) sem tudi sama gurmanka
b ) ker si pač to trenutno lahko privoščim - mi finančno stanje to - na srečo - dovoljuje

Če bi bila primorana varčevati na račun hrane bi to seveda počela, ker verjamem, da se da precej privarčevati če malo bolj pazljivo kupuješ, primerjaš izdelke (kje je cenejši, Lidl, ali mogoče Hofer). Meni se tega ne da početi, in kot sem že omenila - mi ni potrebno.

V končni fazi gre seveda za to - kaj ti v življenju več pomeni....meni recimo hrana več kot npr kozmetika (imam samo kar potrebujem), oziroma smučanje (ne smučam sploh), raje si kupim dobro knjigo kot nov glos. Je stvar prioritet in mogoče se nekdo meni smeje ker dam 50 evrov za stripe, jaz pa po drugi strani ne bi dala recimo nikoli 200 evrov za hlače (mogoče nekoč ko bom bogata in bom imela mini hišico na Bora Bori).

Nazaj k hrani: živim zato da jem, in ne jem zato, da živim.