Pomoje je to pri vseh prelomnih (simboličnih, dragih in stresnih) dogodkih, od poroke, hiše/stanovanja, otrok, do odnosov s starši (enimi ali drugimi). Stil mojega je 'sivo' in 'oglato' lol, bognedaj, da bi bil tekstil kake bolj žive barve. Na koncu sva res debatirala samo še o odtenku sive, ki je bila za oba kompromis, pase v prostor sicer tako-tako, ampak jbg, ni slo brez zaves. Za preprogo se tudi še nisva uspela zediniti, imava še vedno odrezan kos tapisona v ta namen iz prejšnjega stanovanja, lol. Pa tla v pritličju ('to lahko kasneje spremenila, če naju bo še tako motilo'). Ker z otrokom je pa ful lažje potem se za teden ali dva spakirat in izselit tacas, ko ti rihtajo hišo. Pa raje mali vsak teden nogavice kupim (ker se takoj nitke ven potegnejo, to spodaj je po enem dnevu!) kot da bi tačas šla k t&t pod streho. Ampak moj itak ni nekaj hudo motiviran, tako da ne nima kaj dosti skrbet zaenkrat

Nekaj pohištva nama tudi še vedno manjka, nočne omarice recimo, pa v kopalnici tudi še nisva menjala pip in umivalnikov. Če ne drugega, se ustavi pri nevšečnostih in stroških, pa si hitro pri 'ah, saj ni tako slabo, da ne bi mogli se par let vztrajat'.