Mogoče sem že kdaj napisala pa vseeno:
- na živce mi gre kako te prodajalke v mullerju ocenijo po obleki in temu primerno s tabo ravnajo...(enkrat sem šla tja ravno po nekem dogodku in sem bila bolj elegantno urejena so se kar lepile name, spet naslednjič sva šli s kolegico v supergah pa še neke vrtnice so delili pa seveda ni nobena nič dobila, še kupovali sva parfum in je šel en prodajalec prav mimo pa naju sploh ni vprašal če potrebujeva pomoč, medtem ko se je smukal okrog vseh ostalih gospodičnah okrog. Meni res to ni pravi odnos, da te ocenijo glede na videz sploh pa ker imam tudi eno kolegico, ki je skoz športno oblečena pa vedno pokupi pol diorja in teh znamk tam, toliko o tem. Pa ja mlajša zgledam, ampak se dostikrat užaljeno počutim, ker pač ne nisem v resnici več tako suuper mlada in si želim včasih malo več spoštljivega obnašanja od prodajalk, ki so po možnosti še mlajše od mene.)
- posledično, če si v supergah, ajde muller mogoče še gre skozi, v limoniju pa te spremljajo kot da boš pol trgovine okradel in ne moreš niti v miru pregledat stvari. To je v bistvu glavni razlog da tja sploh ne hodim več.
- Ko smo že pri tem mi gre na živce tudi tikanje (sploh v lokalu, restavracijah, trgovini, pošti itd.) Meni je to včasih res prav nesprejemljivo, ne vem.
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.