Mene grabi ljubosumje, ker sedaj ima nek nov krog prijateljev v katerega jaz nisem vključena, jaz ostajam doma v starem okolju, ki je brez njega čudno in prazno. Denarja mi drastično primanjkuje, ker nimam fucking štipendije. Letos nisem šla niti blizu razprodaj zaradi tega. Gledam cene prevoza in mi je kar slabo kako je vse drago. Da ne omenjam dela za faks, ki me na nek način rešuje pred brezdeljem, ampak po drugi strani visi nad mano in sprašujem se ali bom zmogla. Na trenutke se počutim grozno, nemočno, osamljeno.
Spovednica
#8081
Posted 24 January 2009 - 11:52 AM
Mene grabi ljubosumje, ker sedaj ima nek nov krog prijateljev v katerega jaz nisem vključena, jaz ostajam doma v starem okolju, ki je brez njega čudno in prazno. Denarja mi drastično primanjkuje, ker nimam fucking štipendije. Letos nisem šla niti blizu razprodaj zaradi tega. Gledam cene prevoza in mi je kar slabo kako je vse drago. Da ne omenjam dela za faks, ki me na nek način rešuje pred brezdeljem, ampak po drugi strani visi nad mano in sprašujem se ali bom zmogla. Na trenutke se počutim grozno, nemočno, osamljeno.
#8082
Posted 24 January 2009 - 11:59 AM
Svašta.
#8083
Posted 24 January 2009 - 12:00 PM
Jst tudi ne vem, kaj še delam pred računalnikom, ko pa imam toliko za naredit. Ko sem v mood, ali pa se zmotiviram, se pa lotim. Postavim si eno normo, do jutri naredim to, to in pa to. Pol se grem pa z mačetom mal špilat, čist mam popraskane roke.
Sploh se pa veliko bolj splača ozirat na to, kar sem že naredila, kaj mi je fajn ratalo, pa kaj že mam nareto do te mere, da stvari sam še spravim v eno lepo obliko za oddajo. Vbistvu je bil prejšnji teden naporen ampak 2/3 poplačan s pohvalo in oddobreno vajo. ^_ ^
Glede družbe je pa pri men (nama) iiiisto. Sploh tam njegovi ekipni kolegi so vsi popolna neznanka, razen dveh, treh, mi nobenega niti po imenu ne blagovoli obrazložit, enkrat sem se ful razjezla in povedala, kako zelo me to moti. Za vsakega, ki ga še nisem spoznala se niti ne trudi razlagat kdo je. In se začela zelo otročje enako nazaj obnašat, če me vpraša kej za kako osebo rečem da je itak ne pozna in ni važno, kdo je. Sej vem, da to ni prav, ampak na tak način bo dobil občutek kako je men, ko mi to naredi.
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#8084
Posted 24 January 2009 - 12:06 PM
There are no limits to what you can accomplish when you are supposed to be doing something else.
#8086
Posted 24 January 2009 - 02:00 PM
meni je pasalo, da K. zdej nisem vidla 3 dni.
“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#8087
Posted 24 January 2009 - 04:22 PM
#8088
Posted 24 January 2009 - 06:03 PM
Prej k sem še v avtošolo hodila, sem si skoz nadvse želela, da ja čimprej nardim, no zdej mi je pa vse skup dol padl...
Sej vozim, sam prov nič z veseljem, ampka tko če je nuja, drgač pa kr ne in če je le šansa, da kdo drug pele, se raj na sopotnikov sedež usedem, kot pa za volan..
Ne vem, mejbi je to sam prehodna faza. Mam nekak kr filing, da nikol ne bom z veseljem vozila...
Ja pa tole dons, k sem tastaredva po nakupih pelala, je bla prava nočna mora. Od ene pa do druge trgovine, po skor celem Kr in pol še po trgovinah z njima letat, js sem misla, da se mi bo kr zmešal... No za dam, sem pol kr fotkota prosila, da nej pele, ker enostavno nisem mogla več, sem čist zaspana umes ratala.
#8089
Posted 24 January 2009 - 06:23 PM
#8090
Posted 24 January 2009 - 06:43 PM
Js prov ne vem kaj je z mano, zdej k mam izpit mi je pa čist kr vse skupi bedno ratal. Večina folka k poznam, k so nardil izpit so bli vsi najbolj veseli, no pr men so bli pomoje vsi ostali blj veseli, kot pa jaz.
Prej k sem še v avtošolo hodila, sem si skoz nadvse želela, da ja čimprej nardim, no zdej mi je pa vse skup dol padl...
Sej vozim, sam prov nič z veseljem, ampka tko če je nuja, drgač pa kr ne in če je le šansa, da kdo drug pele, se raj na sopotnikov sedež usedem, kot pa za volan..
Ne vem, mejbi je to sam prehodna faza. Mam nekak kr filing, da nikol ne bom z veseljem vozila...
Ja pa tole dons, k sem tastaredva po nakupih pelala, je bla prava nočna mora. Od ene pa do druge trgovine, po skor celem Kr in pol še po trgovinah z njima letat, js sem misla, da se mi bo kr zmešal... No za dam, sem pol kr fotkota prosila, da nej pele, ker enostavno nisem mogla več, sem čist zaspana umes ratala.
Luci meni se je tudi to zgodilo, ze tako nisem imela kaksnega posebnega veselja do voznje, ko sem naredila izpit me je pa dvakrat minilo. Nevarno se pocutim na cesti, bojim se, da ne bom pravilno in pravocasno odreagirala, zalotim se, da z mislimi kar nekam odtavam med voznjo ipd..zato raje ne vozim. Je pa to napaka, ker mislim, da se mi to dogaja zato, ker pac nisem vesca voznje, nimam avtomatiziranih dolocenih postopkov in potem me vse skrbi, plasi, utruja....
#8091
Posted 24 January 2009 - 07:02 PM
After all this time?
Always.
#8092
Posted 24 January 2009 - 07:14 PM
Tok mi bo (je) žal, ker nas ima vero in kulturo le v drugem letniku.
Joj, še to. Meter 85 ma.
Pa na pogovoru z razrednikom (30 let), se je on skoz nekaj smejal in vmes rekel: " D***, a imate kakšnega fanta?" Jst sem rekla, da ne in mi je priporočil kakšnega, pa morda boljše kakšne dve do tri leta starejšega.
In rekel je, da ful govorim in da sem trenutno na drevesu, na bodičastem drevesu. Niti med oblaki ne
Ful sem žalostna zaradi ene sošolke, s katero sva se do pred nekaj časa še ok razumeli. Skupaj sediva, pa že od prej se poznava. Saj me je že prej kaj motilo pri njem, samo to te itak pri vsakem kaj. Letos pa, prav na živce mi gre vse na njej. Ni vizuelnost problem, ker je vbistvu izredno luštna. Ampak je kot mrtva riba, dobesedno. Nič ne izžareva, nobene energije ni. Gleda čist zabetonirano, ehh. Pa kakor sem z kakšno pogovarjala, ne opažam tega samo jst. In na živce mi gre njeno govorjenje, kar vse. Zakaj?
In tak polom smo od razreda, res. Eni so ful zlate osebe, dobesedno. Taki sončki, ful sprejemajo vse možne stile ljudi in njihove vidike, te radi "povabijo" v pogovor. Drugi pa se prav zanalašč stran tišijo in so nenormalno "visoki" v svoji družbi. Sošolki so ene dobesedno zaloputnile pred nosom z vrati sobe, v kateri so se nahajale, čeprav je bilo še pol jogijev prostih,. In npr. danes, ko smo listke izžrebali za pogovor z nekom za približno pol ure zunaj na sprehodu, so si menjavali listke oz. sploh niso šli s tistimi, ki so jih dobili in jih pustili notri. In potem pridejo do teh in rečejo: "Sej veš, itak se nimava kej pogovarjat". Ja dej pismo, ne bod taka mona, a si se slučajno že sploh kdaj pogovarjal z njim, da lahko to rečeš?!
Joj, to pa je bila spoved. Ne da se mi še enkrat brati, če je kaj izredno čudno napisano.
Aja, pa ful preveč smo zahrbtni v razredu. Res FUL. Tudi sama dostikrat opravljam vbistvu. Ful si ne upam kritizirat človeka v obraz, ker itak, nimaš ga pravice spreminjati. Saj bi na lep način poskušal povedat, ampak saj vsi vedo, da se gre za slabo kritiko. In kakšni tretjini razred za ostale visi dol. Mislim do konca. Ena sošolka je skoz po bolnicah, ker jo vse možne bolezni in poškodbe doletijo, pa je en rekel; sem že mislil, da je bil vmes pogreb, ker jo tok dolgo ni. Mislim to ni več smešn, kakorlkoli vzameš
#8093
Posted 24 January 2009 - 10:09 PM
[Napoleon]
#8094
Posted 24 January 2009 - 10:58 PM
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#8095
Posted 24 January 2009 - 10:59 PM
Jaz pa nabita z nekimi občutki, ki so posledica hormonov.
Joj, v meni so pravi boji. Lih frišno sem se zaljubila, oz. ne morem še tega reči, pač čutim ful močno privlačnost do nekoga in skos razmišljam o njem, danes pa pridem na MSN in se po dolgem času začnem menit z nekom, v katerega sem bila ful zaljubljena (prav tisti narasti hormonov) eno leto nazaj, imela sva tako debato da sem na koncu ostala skorajda odprtih ust, saj sem mu čisto spontano priznala vse občutke, ki sem jih imela takrat eno leto nazaj in se je izkazalo, da tudi on ni bil nikoli povsem hladen, in da je sumil, da sem takrat nekaj čutila do njega, ampak imela pa nisva nič. Sedaj pa nevem, so se mi praktično vrnili vsi stari občutki do tega tipa, pa pojma nimam kako bi znala reagirat ko bi ga po dolgem času srečala. Sedaj sem čisto zmešana, ne vem niti tega, kdo mi je bolj všeč, s katerim bi sploh hotla bit. Poleg tega, da z MSNja mi je še pravil, da se čustveno več ne bo navezoval, ker je to zanj preveč, tisti ki pa mi je zdaj postal všeč, pa niti še ne ve zame. Mogla sem se izpovedat
"Opinion is really the lowest form of human knowledge. It requires no accountability, no understanding. The highest form of knowledge is empathy, for it requires us to suspend our egos and live in another’s world. It requires profound purpose larger than the self kind of understanding."
Bill Bullard
#8096
Posted 25 January 2009 - 05:05 AM
Moja spoved:
KOOOT VEEEDNO, se moram učit zadnje momente pred izpitom: v ponedeljek imam izpit in evo stanje: nisem šla nič spat, ura je pet zjutraj, jst še kr za knjigami... Sj me počas zmankuje, bom šla za dve urci spat, potem pa dalje...
Koza neumna trapasta, cel teden sem imela čas, a neee, bom žee... grrrr
#8097
Posted 25 January 2009 - 09:33 AM
[Napoleon]
#8098
Posted 25 January 2009 - 10:28 AM
nikoli nisem bila ravno ljubosumen človek, ampak zdaj grem pa že v ekstrem.
skos razmišljam o tem in včeraj zvečer sem se konkretno zdrla nanj.
#8099
Posted 25 January 2009 - 10:28 AM
Najhuši del je itak tisti, ki dejansko sploh ni, zame pa je. Če mene ne bo danes še kap....
#8100
Posted 25 January 2009 - 10:54 AM
Premalo delam za faks. Zdejle začnem delat maketo. ZDEJLE!!?!
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users













